NOVI POMISLEKI

Uberjevi vozniki plačani zgolj 3,37 dolarja na uro

Matej Klarič / Novice Svet24
7. 3. 2018, 07.05
Deli članek:

Medtem ko se pri nas odločamo ali spremeniti zakonodajo in Uberju omogočiti prihod v Slovenijo, se v tujini, kjer Uber že deluje, pojavlja vse več pomislekov.

Reuters
Najnovejši podatki o zelo slabem plačilu še bolj pod vprašaj postavljajo smiselnost spreminjanja zakonodaje za prihod Uberja k nam.

Študija, ki je bila izvedena na vzorcu 1100 voznikov Uberja in Lyfta, je pokazala presenetljive rezultate o ubogih prihodkih njihovih voznikov.

Podjetje brez avtomobilov

Uber je le program, ki v lastni nima avtomobilov. Kljub temu je že zdaj največji ponudnik taksi storitev na svetu. 

Čeprav se je lahko predvidevalo, da zaslužki voznikov niso bajni, pa njihova študija kaže, da so zaslužili zgolj 3,37 dolarja na uro in to preden so morali plačati še davke. Pri tem niso upoštevali povprečja, temveč mediano izračuna, ki pokaže bolj realno sliko. Večina voznikov tako zasluži mnogo manj kot znaša minimalna plača. Celo več kot 30 odstotkov voznikov je po tem, ko se odštejejo vsi stroški, ki so jih imeli z vozilom, na izgubi.

Temna plat delitvenih ekonomij

V tujini se že dolgo časa pojavlja veliko pomislekov glede vse bolj razširjenih delitvenih ekonomij, ki nižajo standard delavskih pravic. Prav takšen primer je tudi z Uberjem, s katerim bi vozniki uživali mnogo manj pravic od taksistov in ostalih zaposlenih prevoznikov. Eden od avtorjev študije, Stephen Zoepf, opozarja, da takšen poslovni model ni vzdržen: »Podjetja izgubljajo denar, vozniki pa jih dejansko subvencionirajo s svojimi nizkimi plačami.« Pri tem je opozoril, da se verjetno večina voznikov ne zaveda stroškov, ki jih imajo z vzdrževanjem, popravilom in izgubljanjem vrednosti svojega vozila.

Uber je lani izgubil kar 4,5 milijarde dolarjev, toda investitorji so kljub temu optimistični. Prihodki podjetja so se namreč od leta 2016 do leta 2017 skoraj podvojili, z 20 milijard na 37 milijard dolarjev.

Delavec delavcu volk

Upravljavci platforme lahko v vsakem trenutku znižajo cene prevozov, stroški voznikov pa so fiksni. Več ko je voznikov, nižje so cene prevozov in vozniki zaslužijo manj. Namesto delavske solidarnosti, ki je (bila) značilna za tradicionalne poklice, se tako razraščata tekmovanje in egoizem med vozniki. Nepovezani delavci pa so še bolj podvrženi diktatu nadrejenih. Tovrstne ekonomije zato s seboj prinašajo skrite pasti, ki so na prvi pogled nevidne. Prehitro in nepremišljeno uvajanje lahko tudi pri nas povzroči še več zaposlenih, ki s svojimi plačami ne bodo mogli preživeti.