Yaskawa zaradi brexita namesto na Otok morda v Slovenijo

Ljubljana – Japonska Yaskawa razmišlja, da bi zaradi brexita namesto v Veliki Britaniji dodatno investirala v Sloveniji. Zaradi izstopa iz Evropske unije med podjetji v Veliki Britaniji vlada negotovost. Mnoga namreč napovedujejo selitev ali pa razmišljajo o vlaganju na celino namesto na Otok. Možnost odhoda iz Velike Britanije je velika predvsem za upravljavce premoženja.

Japonska korporacija Yaskawa je v Ribnici navzoča že dve desetletji, trenutno pa gradijo novo tovarno robotov v Kočevju. Župan Kočevja Vladimir Prebilič potrjuje pogovore glede dodatne investicije, a dodaja, da so ti še na začetku. Novo investicijo, o podrobnostih ne želi govoriti, bi lahko postavili ob tovarni, ki jo trenutno gradijo. Občina mora spremeniti še občinski prostorni načrt, ki bo predvidoma marca uvrščen na sejo, in urediti lastništvo.

Medtem gradnja tovarne robotov v Kočevju, ki bo odprla 200 delovnih mest, teče dobro, delo poteka brez zapletov, je zadovoljen župan: »Vreme nam gre na roko. Kočevje ima sicer ostrejšo klimo, a nas sneg ni presenetil.« Gradbeno podjetje CGP prehiteva načrtovano časovnico, tako da je novembrski zagon proizvodnje realen. Na začetku bodo naredili 4000 robotov na leto, kasneje pa 6000. Proizvodnja v Sloveniji bo zadovoljila 75 odstotkov tržnih potreb Yaskawe v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, za četrtino robotov v tej regiji, ki bodo še naprej prihajali iz Japonske, bo Slovenija osrednja točka za distribucijo robotov.

Japonska korporacija, ki ima skupno 14.500 zaposlenih in okoli 3,5 milijarde evrov letnega prometa, se za novo vlaganje v Sloveniji menda zanima zaradi negotovosti, povezane z izstopom Velike Britanije iz Evropske unije. »Ponujamo jim rešitev,« pravi Prebilič, saj si investitorji želijo stabilno politično okolje. Yaskawa je sicer v Veliki Britaniji že prisotna.

Negotovost investitorjev

Brexit bi bil v tem pogledu lahko pozitivna novica za Slovenijo in negativna za Veliko Britanijo. Študija družbe Cambridge Econometrics, ki jo je naročil londonski župan Sadiq Khan, je pokazala, da bo v Veliki Britaniji do leta 2030 zaradi brexita brez dela ostalo med 176.000 in skoraj pol milijona ljudi. Po najslabšem scenariju, ki predvideva propad pogajanj z EU o prehodnem obdobju in prihodnjih trgovinskih odnosih, bi država ostala brez 46,7 milijarde funtov (52,7 milijarde evrov), ki bi jih sicer v tem obdobju prejela v obliki tujih naložb. V najboljšem primeru pa bi vlagatelji z Otoka preusmerili za 20,2 milijarde funtov (22,5 milijarde evrov) investicij.

Brexit pomeni za podjetja negotovost, opozarja Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve: »To v tem primeru ni puhlica, ampak zelo umestna ugotovitev. Ne gre namreč za politični šok, ampak popoln obrat, kaj ponuja angleška lokacija.« Velika Britanija je sicer pomembna država, članica G7 in privlačen trg, vendar se bo po njegovih besedah zdaj pokazalo, katera podjetja na Otoku želijo služiti britanskemu trgu in katera poskušajo od tam pokrivati evropski trg.

Easyjet v Avstrijo

Brexit bo po Stojanovih besedah najbolj prizadel storitvene panoge, saj prostotrgovinski sporazumi ponavadi zadevajo blago. »Najprej se je zdelo, da bo brexit imel največji udarec za banke. Čeprav še zdaleč ni jasna prihodnost, se kot kaže ne bo zgodil eksodus bankirjev, kot se ga je najbolj črnogledo napovedovalo. Vendar so strahovi, kot so nekoč veljali za banke, zdaj bolj umestni za upravljavce premoženja.« Predvsem Nemčija in Francija si namreč želita iz Londona privabiti čim večji del trgovanja s skladi, ki so ponavadi registrirani Luksemburgu in nekaterih drugih državah.

V Frankfurtu, denimo, že vabijo finančne ustanove iz Londona. V to nemško finančno središče bodo operacije za Evropsko unijo preselile ameriška Citigroup in Morgan Stanley, prav tako Deutsche Bank, Royal Bank of Scotland pa bo evropsko bazo postavila v Amsterdamu. Nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet pa je odprl družbo v Avstriji, prek katere bi lahko po končanem brexitu izvajal lete po državah Evropske unije.