Četrtek, 14. 6. 2018, 15.15
5 let, 10 mesecev
Umar: v prvem četrtletju upočasnitev rasti doma in v območju evra
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, to pa velja tudi za Slovenijo. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) to povezujejo predvsem z umiritvijo rasti tujega povpraševanja in neugodnimi vremenskimi vplivi na gradbeništvo. Medtem se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo.
Podobno kot v EU je k medletni rasti bruto domačega proizvoda Slovenije, ta je bila v prvem četrtletju 4,6-odstotna, pomembno prispevala domača potrošnja, manjši kot v preteklih četrtletjih pa je bil prispevek rasti izvoza blaga in storitev. Rast zasebne potrošnje so podpirala ugodna gibanja na trgu dela in dobro razpoloženje potrošnikov, ugotavlja Umar v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo.
V prvem četrtletju se je nadaljevala razmeroma visoka rast investicij v osnovna sredstva. Nekoliko večja kot v enakem obdobju lani je bila tudi državna potrošnja, predvsem zaradi rasti zaposlenosti. Izvoz je bil kljub znižanju po močnem predhodnem četrtletju medletno precej višji.
Število delovno aktivnih se povečuje, število registriranih brezposelnih pa zmanjšuje
Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se povečuje, in sicer v vseh dejavnostih zasebnega sektorja, k čemur poleg zmanjševanja števila brezposelnih prispeva predvsem zaposlovanje tujih državljanov. Rast zaposlovanja v javnem sektorju pa izhaja predvsem iz višje zaposlenosti v izobraževanju in zdravstvu.
Število registriranih brezposelnih oseb se zmanjšuje, rast plač pa je letos višja kot lani - v zasebnem sektorju predvsem zaradi visoke gospodarske aktivnosti in s tem povezanih dobrih poslovnih rezultatov podjetij, v javnem pa zaradi uresničevanja sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj zaposlenih ob koncu lanskega leta.
Višja inflacija
Inflacija se je v zadnjih dveh mesecih povišala. Poleg višjih cen energentov, ki so posledica visoke rasti cene nafte na svetovnih trgih in depreciacije evra, k temu pomembno prispeva tudi višja rast cen nekaterih storitev. Močno se je denimo povišala rast cen v skupini rekreacija in kultura, pomemben ostaja tudi prispevek cen hrane k inflaciji, navaja Umar.
Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem ostaja nizka, po drugi strani pa vloge domačih komitentov naraščajo, vendar se njihova ročnostna struktura ob nizkih pasivnih obrestnih merah še naprej poslabšuje. V bankah se nadaljuje postopno zniževanje obsega nedonosnih terjatev.
Ob pozitivnih gospodarskih gibanjih so bili javnofinančni prihodki v začetku leta precej višji kot v enakem obdobju lani. Poleg višjih plačil davkov (z izjemo trošarin) in socialnih prispevkov so bili višji tudi prilivi iz proračuna EU, medtem ko so bili nedavčni prihodki nekoliko nižji. Za nekaj manj kot prihodki so se zvišali tudi javnofinančni odhodki, ki so jih aprila spodbudili predvsem višji izdatki za blago in storitve ter višja rast izdatkov za pokojnine in sredstev za plače.
ECB znižala napoved letošnje rasti območja evra
Evropska centralna banka (ECB) je danes znižala napoved letošnje gospodarske rasti za območje evra, in sicer z 2,4 na 2,1 odstotka. Napoved za leto 2019 je pustila pri 1,9 odstotka, za leto 2020 pa pri 1,7 odstotka. Zvišala pa je napoved inflacije, in sicer naj bi ta zaradi višjih cen nafte v letih 2018 in 2019 dosegla 1,7 odstotka.
ECB se je za poslabšanje gospodarske napovedi po poročanju tujih tiskovnih agencij odločila zaradi naraščajočega protekcionizma in trgovinskih napetosti.
"Negotovosti na globalnih trgih, ki jih povzroča protekcionizem, so postale opaznejše, več je tudi tveganj na finančnih trgih," je po zasedanju sveta ECB v Rigi pojasnil prvi mož ECB Mario Draghi. Kljub temu pa gospodarska rast v 19 državah z evrom po njegovih ocenah ostaja trdna in široko zasnovana.
Višja pa bo inflacija. Če je svet ECB za letošnje in prihodnje leto sprva predvideval, da bo dosegla 1,4 odstotka, je danes to napoved povišal za 0,3 odstotne točke.
