Ponovno poudarjamo, da je problematičen prav izkop gradbene jame, in sprašujemo, čemu »posiljevanje« s tem škodljivim projektom. Kaj res samo zaradi načrtovanih hotelov v Kresiji in Mahrovi hiši? Ali še zaradi česa drugega? Tudi globoki izkopi novogradenj so namreč že do zdaj povzročili razpoke na drugih stavbah. Razpokane stene stavb se prve porušijo v primeru potresa. In ne smemo pozabiti, da Ljubljana leži na potresnem območju. Prav zaradi specifičnosti tal (peščeno-prodnati teren) je nujno sodelovanje neodvisnih strokovnjakov, tudi hidromehanikov, geologov in tako dalje, ki niso pod vplivom različnih interesov in kapitala.
Garaža pod Vodnikovim trgom ne bi le izvotlila tal pod tržnico in ogrozila njenega delovanja ter s plini obremenila okolice in s tem ogrozila srečevanja ljudi, uničila bi tudi izjemno bogastvo arheoloških sledi frančiškanskega samostana, gotske cerkve ter redovniškega in plemiškega pokopališča in druge srednjeveške ostaline z barbakanom. Celotno območje Vodnikovega trga in njegove neposredne okolice je vrednota, ki se je ne sme uničiti. Tu so s predpisi zavarovane stavbe naše kulturne dediščine: semenišče z biblioteko, Plečnikove arkade, Mahrova hiša, Vodnikov spomenik. V Evropi skrbijo za mestna jedra, jih čuvajo in promet izganjajo iz mestnih središč. V Ljubljani pa ima mestna oblast dvojna merila, iz središča izrinja promet in ureja območja za pešce, v samem mestnem jedru pa načrtuje gradnjo garaž, kar je nepojmljivo za 21. stoletje.
Za primerjavo nastale škode si oglejmo garažo na Kongresnem trgu. MOL in župan nas zavajata, da je ta garaža uspešno izveden projekt. V resnici pa je garaža na Kongresnem trgu slabo izveden projekt. Zaradi izkopa gradbene jame (peščen teren) so popokale stene okoliških stavb. Na uršulinski cerkvi je nastala ogromna škoda in nobeni kozmetični posegi je ne morejo popraviti. Zaradi zidne pregrade garaže so morale vode, ki se iz Tivolija in z Rožnika stekajo v Ljubljanico, najti druge poti in so zato poplavljene kleti okoliških stavb, tudi uršulinskega samostana. Te vode izpirajo temelje zgradb, kar še dodatno povzroča posedanje in razpoke. Tudi sama garaža je slabo narejena, saj v spodnji etaži stoji voda (toliko o varnih inženirskih rešitvah). Ne bomo poudarjali, da dvigalo ob garaži lahko uporabljata le prvi dve nadstropji, torej je namenjeno le za potrebe gostov in zaposlenih v hotelu Cubo. Okoliški prebivalci lahko najamejo nižji dve nadstropji, do katerih ne vodi dvigalo, spodnja garaža pa je tudi največkrat poplavljena. Tako mestna oblast skrbi za občane.
Gradnja garaže na Kongresnem trgu je uničila našo neprecenljivo kulturno dediščino, staro tudi več kot 4000 let. In to kljub nostrificiranim konvencijam Icomosa, ki prepoveduje uničenje arheološke dediščine, ampak ohranjanje in situ.
Pričakujemo lahko, da bi se enako zgodilo tudi na Vodnikovem trgu. Posledice bi bile na tem prostoru še hujše, ker je prostor manjši in kulturno bogatejši. Zemljina grajskega hriba že zdaj drsi, kar lahko vidimo na pločniku ob cesti pred grajskim platojem. Vode z grajskega hriba bi morale spremeniti smer, in ker bi bil garažni zid ovira, bi poplavilo okoliške stavbe, tudi semenišče in škofijo ter niz hiš pod grajskim hribom. Zaradi izkopa globoke gradbene jame bi popokale stene zidov okoliških stavb. Semenišče je kulturni spomenik, katerega stene so razpokane že od potresa leta 1895. Izkop jame bi povzročil dodatne razpoke, saj so dodatne razpoke nastale celo ob gradnji Mesarskega mostu. Tu so tudi znamenite Plečnikove arkade, ki jih na eni strani izpodjeda Ljubljanica, na drugi pa bi bila gradbena jama. Ne moremo si predstavljati posledic.
Županovi urbanisti nas prepričujejo, da pri gradnji garaže ne bo nobene škode. Verjetno jim je podobno vseeno kot pri Kongresnem trgu, pri katerem župan – dejstvom navkljub – tudi zatrjuje, da tam z gradnjo garaž ni nastala nobena škoda.
Marinka Kurilićza civilno iniciativo Tržnice ne damo
