Kerry in Zarif ponovno o iranskem jedrskem programu

Iran in šesterica svetovnih velesil so okvirni dogovor o iranskem jedrskem programu dosegli aprila, a nekatera vprašanja ostajajo odprta.

Objavljeno
30. maj 2015 16.22
Switzerland US Iran Nuclear Talks
Mi. K., Delo.si, STA
Mi. K., Delo.si, STA
Ženeva - Ameriški državni sekretar John Kerry in iranski zunanji minister Džavad Zarif sta se danes v Ženevi sešla na novih pogovorih o iranskem jedrskem programu, na katerih skušata premostiti razlike v stališčih med Iranom in Zahodom, kar bi omogočilo dosego končnega dogovora o tem vprašanju do 30. junija.

Iran in šesterica svetovnih velesil so okvirni dogovor o iranskem jedrskem programu dosegli aprila, a nekatera vprašanja ostajajo odprta. Med njimi je vprašanje dostopa zahodnih inšpektorjev do iranskih vojaških objektov in zmogljivosti.

Kot je pred pogovori v Ženevi dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Jeff Rathke, je to eno od vprašanj, ki jih skušajo rešiti s pogajanji. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bi lahko pogovori trajali ves dan, ni pa izključeno niti, da bodo potekali še v nedeljo.

Iranski pogajalec Abas Aragči je sicer ravno danes ponovil nedavne navedbe iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, da Teheran ne bo dovolil niti inšpekcij vojaških objektov s strani tujcev niti pogovorov z iranskimi jedrskimi znanstveniki, kar zahteva Zahod.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je v zadnjem poročilu, objavljenem v petek, izpostavila, da Iran njenim inšpektorjev ni zagotovil ustreznega dostopa do jedrskih objektov.

ZDA, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Rusija in Nemčija so trenutno sredi pogajanj s Teheranom, da bi do 30. junija dosegli dogovor o iranskem jedrskem programu. Ta bi Iranu v zameno za omilitev ostrih sankcij preprečil razvoj jedrskega orožja.

Če bo v celoti uveljavljen, bo moral Iran občutno zmanjšati svoje jedrske aktivnosti, preostale pa bodo podvržene izjemno strogemu nadzoru.

Iran ves čas trdi, da je njegov jedrski program namenjen miroljubnim energetskim namenom, zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede prizadevanj za izdelavo jedrske bombe pa je po navedbah Teherana neutemeljena.