Sobota, 1. 4. 2017, 11.23
6 let, 6 mesecev
Kaj delamo – in kako hitro –, da ne bi "ubili" Airbnb in Uberja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,85
5
Zakonodajne prilagoditve, ki bi zmanjšale birokratske zaplete pri oddaji stanovanj prek Airbnb – in tako najemodajalce med drugim odvrnile od tega, da to počnejo na črno –, prihajajo s počasnim tempom. Medtem pa sindikati, varuhi potrošnikov, tudi gospodarstveniki in ne nazadnje država v modelu delitvene ekonomije nasploh vidijo kup odprtih vprašanj in težav.
Odgovarjamo na vprašanja:
- Kako močna je delitvena ekonomija v Sloveniji?
- Kako vlada prilagaja zakonodajo?
- Kakšne izzive vidijo sindikati, konkurenti in drugi deležniki?
Vrednost celotnega sektorja delitvene ekonomije v Evropi dosega 25 milijard evrov, Bruselj pa njegov potencial na stari celini ocenjuje na 500 milijard evrov. V Sloveniji je obseg za zdaj dokaj majhen, a rastoč.
Hitro rastoči Airbnb, Uber pred vrati
Ena najbolj prepoznavnih oblik tega modela, platforma za oddajanje nepremičnin Airbnb, je pri nas prisotna tri leta, po podatkih gospodarskega ministrstva pa hitro raste. "Podatki Airbnb kažejo, da je bilo leta 2015 po Sloveniji 1.400 gostiteljev, lani že 2.900. V sezoni 2014/15 je bilo 56 tisoč, lani že 164 tisoč nočitev," je na konferenci o delitveni ekonomiji, ki jo je organiziralo predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, povedala sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Eva Štravs Podlogar.
"Po grobih ocenah je povprečen prihodek gostitelja dva tisoč evrov, povprečna doba bivanja pa tri dni, kar je več od povprečja števila nočitev v Sloveniji."
Drugi velikan delitvene ekonomije na področju prevozov Uber svoj prihod v Slovenijo pogojuje s spremembo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki naj bi ga infrastrukturno ministrstvo Petra Gašperšiča vladi predložilo pred poletjem.
Preberite še:
Kako lahko Slovenec postane voznik Uberja
Ali oddajate stanovanje? Zakaj ne bi poskusili prek Airbnb?
Ameriška platforma za ponujanje prevozov Uber svoj prihod v Slovenijo pogojuje s spremembami zakonodaje.
Nejasna pravila igre
Tudi ponudniki prek platforme Airbnb se srečujejo z zakonodajnimi zapleti, saj mora Airbnb zadostiti mnogo zapletenim zakonskim zahtevam, kar jih odvrne od tovrstnega oddajanja, ali pa nepremičnino oddajajo na črno.
V Sloveniji je danes mogoče nepremičnino prek Airbnb oddajati na dva načina:
- Fizična oseba je lahko sobodajalec, če ima manj kot 15 ležišč in če dejavnost opravlja le do pet mesecev v koledarskem letu. Pri tem mora biti vpisana v poslovni register, v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov mora določiti kategorijo nastanitvenega obrata. Ob opravljeni storitvi mora izdati račun in imeti cenik storitev. V bloku mora med drugim dobiti soglasje 75 odstotkov etažnih lastnikov.
- Fizična oseba lahko nepremičnino oddaja tudi neturistično – po stanovanjskem zakonu. Nepremičnine lahko oddaja za daljše ali krajše časovno obdobje, najemniki pa so začasno prijavljeni na naslovu in ne plačujejo turistične takse. Pri tem mora imeti sklenjeno najemno pogodbo in dejavnost priglasiti davkariji.
A pravila igre zanje so v praksi precej nejasna. Za primer, pravilo, kam postaviti tablo s kategorizacijo sobe, ki jo zakon o gostinstvu zahteva za vse: jo lahko ponudnik Airbnb v bloku postavi v stanovanje ali jo mora obesiti pred vhod v stanovanje, morda celo pri vhodu v blok?
"Inšpektorji so zavihali rokave. Za zdaj sicer po mojih informacijah dajejo predvsem opozorila, a se učijo in bodo v prihodnje gotovo okrepili nadzor," meni Zarja Mavec iz podjetja Inalbea, ki svetuje tistim, ki želijo oddajati prek Airbnb.
Motilec trga
Na drugi strani pa nejasna pravila igre za Airbnb po mnenju konkurentov iz hotelirske panoge zanje pomenijo nelojalno konkurenco.
"Gre za pojav, ki je pretresel klasično dejavnost, in sicer s tem, ko je dovolil, da se v regulirano dejavnost spusti nekdo, ki je popolnoma nereguliran. Po zadnjih podatkih se v Ljubljani dnevno oddaja okrog 500 enot. Če bi gradili hotel s toliko sobami, bi za seboj potegnil ogromno predpisov in birokracije. Vsega tega pri Airbnb ni," meni direktor City hotela Peter Sušnik.
Meni, da delitveno ekonomijo napačno jemljemo kot nekaj novega, češ da gre za tržno ekonomijo v malo drugačni preobleki. "Gre za storitev, ki je plačljiva, torej zanjo prejemamo nek dohodek. Na drugi strani imamo strošek dela ali še česa drugega. Potrebna je neka investicija, da to sploh lahko ponudiš. Kaj je drugače pri tej storitvi?" se sprašuje Sušnik. "Če ponudnik dela po pravilih, mora ravno tako plačati davke. Mi plačujemo turistično takso, ki je ti ponudniki ne," dodaja.
Čeprav so predstavniki ministrstev zagotavljali, da pripravljajo zakonodajne rešitve za olajšanje delovanja delitvene ekonomije v Sloveniji, je bilo včeraj začutiti, da hitrih sprememb ne gre pričakovati. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je večkrat poudaril, da s spremembami ne hitijo, ker področja ne poznajo.
Ministrstvo prvič obstalo v zakonodajnih zankah
Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je lani oblikovalo delovno skupino, ki naj bi poiskala primerne zakonske rešitve za bolj preprosto kratkoročno oddajo lastne nepremičnine, a je delo končala brez rešitev – kot nam je pred tedni dejala prva tržna inšpektorica Andrejka Grlić, ki je bila članica skupine, so na koncu predlagali inšpektoratu, naj zaostri nadzor nad ponudniki.
Konec lanskega leta je ministrstvo ustanovilo novo skupino, ki je po besedah vodje Franca Stanovnika še v začetni fazi. Sektor zajema sedem različnih ministrstev, zdaj njihovi predstavniki pripravljajo analize, kaj bi se dalo v njihovem resorju spremeniti.
Bodo spremenili gostinski zakon?
Po besedah Štravs Podlogarjeve ministrstvo za gospodarstvo presoja možnost vpletanja delitvene ekonomije v dva zakona: stanovanjski zakon in gostinski zakon. "Izkazalo se je, da s stanovanjskim zakonom legalno ni mogoč kratkoročen najem, ostane pa gostinski zakon, ki je v fazi novelacije. V obravnavi je predlog, po katerem bi omogočili, da nekdo lahko oddaja svoje stanovanje, v katerem prebiva, največ petim ljudem za do 30 dni, a ob upoštevanju minimalnih standardov: prijave, plačila takse, plačila dohodnine. S tem se izognemo nelojalni konkurenci," je dejala.
Še en izziv je, kako razmejiti ponudnike, ki sodelujejo v delitveni ekonomiji, in poslovneže. "Sprva je bila Slovenija tarča očitkov o prenormirani zakonodaji za kratkoročne najeme, a se je kmalu izkazalo, da je tovrstno oddajanje nepremičnin postalo posel. Ravno tako prevzameš ključe, ne da bi srečal lastnika, edina razlika od drugih oblik turistične nastanitve je, da si v stanovanju nekoga drugega." Predstavniki ministrstev so pojasnili, da iščejo rešitve za ta izziv v določanju praga zaslužka z Airbnb.
Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja novelo zakona o gostinstvu, v kateri naj bi opredelilo tudi kategorijo sobodajalcev, ki oddajajo prek Airbnb.
Kaj prinaša delitvena ekonomija?
V večjih mestih, predvsem v ZDA, je že vidno, kako Airbnnb dviguje cene nepremičnin in povzroča inflacijo, pravi direktor ljubljanskega City hotela Peter Sušnik, ki meni, da so v trenutni zakonodajni ureditvi ponudniki prek Airbnb nelojalna konkurenca turistični industriji.
Medtem ko ponudniki vidijo veliko priložnosti, saj število uporabnikov teh platform hitro raste, so predstavniki sindikata, zveze potrošnikov, hotelirske industrije predstavili svoje pomisleke. Po njihovem mnenju delitvena ekonomija odpira kopico vprašanj. Je to (vsaj danes) nelojalna konkurenca "tradicionalnim" panogam? Kako bo z zaščito pravic delavcev, potrošnikov, države?
Poglejmo nekaj dilem, o katerih so razpravljali govorci:
1. Vpliv na trg dela
Tu se najpogosteje omenja Uber, ki se, kot je znano, v nekaterih državah srečuje s tožbami in celo prepovedmi ter močnim odporom taksistov. "V Uberju preprečujejo sindikalno organiziranje delavcev, naredili so celo podcast, zakaj se delavci ne smejo organizirati," je med drugim poudarila Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. "Regulacija ni nujno nekaj slabega, če vzdržuje standarde. Ne govorimo o tem, da želimo zaustaviti napredek ali digitalizacijo, ne smemo pa spodbujati prekarnih oblik dela."
Na ta očitek je kasneje odgovoril predstavnik podjetja Mark Boris Andrijanič, ki je spomnil, da danes velik delež taksistov v Sloveniji prav tako dela prek espejev, torej prekarnih oblik. Glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik je opozoril, da so v nekaterih panogah prekarne oblike prisotne že desetletja – in to zaradi interesa delavcev. "Slovenski programerji že 15 ali 20 let delajo prek espejev in za različne delodajalce," je dejal.
2. Vpliv na cene nepremičnin
Peter Sušnik iz City hotela pravi, da se v tujini že kažejo vplivi Airbnb na nepremičninski trg: "Glavne grožnje Airbnb, ne toliko hotelom kot skupnosti, so profesionalni investitorji, ki kupijo več enot z namenom oddajanja. Okrog 40 odstotkov prihodkov ustvarijo taki investitorji, kar je v večjih mestih povzročilo težave, saj dviguje najemnine za prebivalce. To pa posledično pomeni inflacijo in izseljevanje prebivalcev na obrobje mest," pravi.
3. Vpliv na potrošniške pravice
"Zgodba z Airbnb se bo končala, ko bo vložena prva milijonska tožba zaradi poškodbe v času najema," je dejal Sušnik, ki meni, da je kupec v namestitvah Airbnb v precej slabšem pravnem položaju kot v primeru namestitve v na primer hotelu, kjer je odgovornost hotelirja jasno določena.
Na skrb glede zagotavljanja pravic potrošnika je opozorila tudi Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki meni, da je tu veliko odprtih vprašanj.
4. Priložnost za (dodaten) zaslužek
Zarja Mavec opaža, da lastniki stanovanj izkoriščajo prazne kapacitete. "Veliko stanovanj, ki so jih prej oddajali na dolgi rok, predvsem tujcem, so lastniki nato začeli oddajati za krajša obdobja prek Airbnb. Menim, da gre bolj za iskanje dodatnega zaslužka, gostje pa tudi niso nujno konkurenca hotelom, saj gostje v stanovanjih Airbnb iščejo bolj lokalno izkušnjo, ki je v hotelih ne bi dobili," pravi.
Ob vsem tem pa je seveda pomembno, da so najemodajalci registrirani in da plačujejo davke.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar: Smo med prvimi državami, ki se jim nakazujejo neke sprejemljive rešitve:
5