Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenija bo letos dosegla 4,4-odstotno gospodarsko rast, napoveduje Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v jesenski napovedi gospodarskih gibanj.
Napoved letošnje rasti BDP so tako zvišali za 0,8 odstotne točke. Umar je napoved rasti za prihodnje leto zvišal s 3,2 na 3,9 odstotka, za leto 2019 pa z 2,6 na 3,2 odstotka.
»Po pospešku gospodarske aktivnosti v letošnjem letu tudi v 2018 pričakujemo nadaljevanje visokih stopenj rasti,« je napoved povzel Boštjan Vasle, direktor Umarja.
Se naše gospodarstvo ob visoki rasti spet pregreva, kot pred zadnjo krizo? Vasle meni, da ne: »Po globokem padcu se nahajamo v normalnem delu gospodarskega cikla. Gospodarska rast se povečuje, hkrati pa ne povzroča makroekonomskih neravnotežij; inflacija ostaja umirjena, ne bo presegla dveh odstotkov, tudi rast posojil je šele na začetku.«
Visoka rast izvoza
Ključna razloga letošnje pospešitve rasti sta visoka rast izvoza in vpliv dinamike državnih investicij. V prihodnjih letih bodo na gospodarsko rast postopoma vedno bolj vplivali demografski dejavniki, ki se bodo odrazili predvsem v nižji rasti zaposlenosti in posledično razpoložljivega dohodka ter zasebne potrošnje, pravijo na Umarju.
Rast BDP bo še naprej poganjal izvoz, ki naj bi letos zrasel za 8,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa za 7,5 oziroma 6,1 odstotka. Čeprav bo rast uvoza na drugi strani za malo presegla rast izvoza, bo prispevek zunanje trgovine k rasti pozitiven.
Pospešeno rast izvoza spodbuja okrepljena rast tujega povpraševanja ob izboljšanju gospodarskih razmer v večini glavnih trgovinskih partneric. Hkrati s tem se je občutno izboljšala tudi izvozna učinkovitost, ki se sicer povečuje že od leta 2011. Rast izvoza bo ostala visoka tudi v prihodnjem letu, ko pričakujemo podobno rast tujega povpraševanja kot letos in tudi nadaljnje izboljševanje izvozne učinkovitosti, dodajajo.
Okrepitev investicij
Prav tako se bodo krepile bruto investicije, in sicer se bodo po lanskem 3,6-odstotnem padcu povečale predvidoma za devet odstotkov, prihodnje leto za osem odstotkov in v 2019 za sedem odstotkov.
Rast povpraševanja in ugodni pogoji za investiranje (visoki dobički, nizke obrestne mere) bodo podpirali rast investicij v opremo in stroje, ob oživljanju trga nepremičnin pričakujemo tudi rast stanovanjskih investicij, pojasnjujejo na Umarju.
Po lanskem občutnem znižanju, povezanim s prehodom na novo evropsko finančno perspektivo, se bo letos ustavilo padanje državnih investicij, kar se bo odrazilo v znatni okrepitvi skupnih investicij v 2017. V vseh treh letih se bo nadaljevala tudi sicer skromna rast državne potrošnje. Državna potrošnja bo po lanski 2,5-odstotni rasti letos rasla za 1,1 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa za 0,9 odstotka.
Še naprej bo rasla tudi zasebna potrošnja, čeprav bo rast nižja od lanske, ko je dosegla 4,2 odstotka. Umar za letos napoveduje 3,3-odstotno rast, nato pa se bo v prihodnjih dveh letih nadalje umirila na treh oziroma 2,3 odstotka.
Število zaposlenih se bo letos po napovedi Umarja povečalo za 2,7 odstotka. Število registriranih brezposelnih bo padlo pod 90.000.
Višja napoved rasti
Umar je sicer marca v svoji spomladanski napovedi napovedal, da se bo slovenski BDP povečal za 3,6, zaposlenost pa za dva odstotka.
Vlada bo na podlagi nove napovedi pripravila rebalans letošnjega državnega proračuna in predloge proračunov za prihodnji dve leti.
Vlada bo zvišane napovedi gospodarske rasti upoštevala pri skorajšnji pripravi rebalansa letošnjega državnega proračuna in proračunov 2018 in 2019. Na vprašanje Dela, ali lahko ob tako visoki rasti pričakujemo proračunske presežke, Vasle pritrjuje, da »lahko pričakujemo, da se bo letos zmanjševanje proračunskega primanjkljaja še okrepilo«, primanjkljaji v letih 2018 in 2019 pa »bodo odvisni od politik, ki jih bo uporabilo ministrstvo za finance, ko se bo seznanilo z našo napovedjo«.
Ivanc: Povečujejo se tveganja za pok balonov
Letošnja gospodarska rast med štirimi in petimi odstotki je brez izjemnih dogodkov po svetu mogoča, ocenjuje glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Izvoz podpira vse večje povpraševanje iz glavnih izvoznih partneric, predvsem držav Evropske unije. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki so pretežni izvoznik blaga, je na podobno visoki ravni že zadnja tri leta. Podjetja pričakujejo rast izvoznih cen in načrtujejo največje zaposlovanje v dekadi.
Vendar je zaradi več kot desetodstotne krepitve evra glede na dolar z zamikom vseeno mogoče pričakovati manjše rasti izvoza, kot smo jih zdaj vajeni, meni Ivanc: »Ob tem se moramo zavedati, da je visoka rast BDP predvsem posledica visoke rasti dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu, ki aktualno rast produktivnosti dosega pretežno na račun eksternih dejavnikov: nizkih cen surovin kot tudi energentov.« Vendar se cene že spreminjajo. Cene električne energije so namreč na regionalnih borzah že za 20 odstotkov višje kot lani. Hitra rast cen surovin in energentov bi tako hitro upočasnila rast dodane vrednosti ter s tem BDP.
Ivanc še opozarja: »Aktualno gospodarsko rast znatno spodbujajo nizke obrestne mere, ki prilivajo olje na ogenj optimizma potrošnikov in povzročajo mnogotere nezaželene stranske učinke. To so denimo visoka rast cen nepremičnin, nebrzdano zadolževanje in špekulacija s kripto valutami.« Preobrat pri cenah surovin bi dvignil verjetnost rasti obrestnih mer in tako povzročil pok katerega od omenjenih balonov. Tveganja poka se torej povečujejo, kar ima lahko negativne učinke na gospodarsko rast zaradi manjšega izvoza in trošenja gospodinjstev: »Tako visoke rasti neizbežno spremljajo tudi takšni ekscesi, ki pogosto rezultirajo v podpovprečni gospodarski rasti v prihodnjem obdobju ali pa celo recesiji.«
Vahčič: Slovenija ima zdravo rast
Slovenija se je izkopala iz težav, ima zdravo rast, nismo pa še v situaciji, ko bi bilo treba gospodarsko rast hladiti, pravi ekonomist Aleš Vahčič. Gospodarska rast se opazi tudi na terenu, opaža Vahčič. Ta se namreč ukvarja z električnimi kolesi, pri čemer sodeluje s številnimi podjetji. Ta so zelo zasedene, primanjkuje jim zaposlenih, zato so tudi dobavni roki dolgi: »Čim pride do povečanja povpraševanja, se pojavijo ozka grla. Opažam tudi, da manjša podjetja vse izvažajo.«
Rast spodbuja tudi Evropska centralna banka s politiko nizkih obrestnih mer. »Če podjetje dobi večje naročilo in nima potrebnih kapacitet, mora investirati. To je enostavno. Banki pokaže, kakšna so naročila in če podjetje ni prezadolženo, dobi denar dokaj poceni,« pravi Vahčič.
