Na Liffu slavili prvenci

Film Columbus ameriškega video esejista Kogonade prejemnik vodomca, prvenci pa navdušili tudi občinstvo ter kritike.

Objavljeno
17. november 2017 19.11
Ženja Leiler
Ženja Leiler
S podelitvijo nagrad in s filmom Zabava britanske režiserke Sally Potter, v katerem vrhunska igralska zvezdniška zasedba uprizori enodejanko, ki se začne kot komedija, konča pa zares krvavo, se nocoj končuje letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Na njem so v štirih mestih, poleg Ljubljane še v Mariboru, Celju in Novem mestu, prikazali 97 celovečercev in 17 kratkih filmov.

Poklon povezovalni moči umetnosti

Letošnjo mednarodno žirijo, ki je odločala o najboljšem filmu iz sekcije Perspektive, v katero so uvrščeni prvenci in drugi filmi v karieri avtorja, so sestavljali hrvaški filmski kritik, kurator in selektor Dragan Rubeša, berlinska filmska kritičarka Jessica Kiang in slovenski filmski režiser Damjan Kozole. Med enajstimi tekmovalci so vodomca podelili filmu Columbus ameriškega video esejista korejskega rodu z umetniškim imenom Kogonada, ljubezenski zgodbi, pripovedovani skozi urbano arhitekturo. Po mnenju žirije Columbus »dokazuje, da filmi niso samo refleksija težkih časov, temveč so lahko tudi zatočišče pred njimi«. Nagrado mu je tako soglasno podelila za »izjemne igralske dosežke ter intelektualni, vendar ne apologetski, tiho poglobljeni poklon tolažilni in povezovalni moči umetnosti – v tem primeru arhitekture.«

Žirija se je odločila tudi za posebno omembo in sicer jo je namenila filmu Arabija, portretu sodobnega brazilskega delavskega razreda, ki sta ga ustvarila režiserja João Dumans in Affonso Uchoa. V utemeljitvi je žirija zapisala, da »s počasnim in subtilnim pristopom zgradi resničen in pošten portret brazilskega priložnostnega delavca – ter s tem portret delavca tega sveta«.

Arabija

Kritiki za film Moški ne jočejo

Vsak resen festival podeli seveda tudi nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov Fipresci. Ta je šla letos prvencu sarajevskega režiserja Alena Drljevića Moški ne jočejo o skupini vojnih veteranov, ki so se borili na različnih straneh v vojni ob razpadu Jugoslavije in skušajo po dveh desetletjih na terapevtski delavnici premagati medsebojno sovraštvo. Film, v katerem poleg nekaterih najboljših igralcev iz regije igra tudi Sebastian Cavazza, je prejel nagrado za »občutljivost pri raziskovanju kompleksne narave ranjenih posameznikov, natančno poznavanje ter razumevanje fizičnih in psihičnih posledic vojne, predvsem pa za odločno humanistično zavezo medsebojnemu razumevanju, sočutju in sprejemanju«.

Moški ne jočejo

Mlade navdušil film Pokliči me po svojem imenu

Oči mladih ocenjevalcev, zbranih v mladinski žiriji Kinotrip, je najbolj prepričal otvoritveni film letošnjega festivala, italijanski Pokliči me po svojem imenu režiserja Luca Guadagnina. Gre za ljubezensko zgodbo med odraščajočim fantom in mladim moškim, postavljeno v začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja na vroče in idilično italijansko podeželje, kjer fantova družina preživlja počitnice. Člani žirije so sicer imeli v presojanju peterico izbranih celovečercev, v filmu Pokliči me po svojem imenu pa jih je najbolj »navdihnila silovita ljubezenska zgodba, ki se gledalca dotakne z ganljivo iskrenostjo. Poetična in dognana režija prinaša svež pogled na enega najbolj razširjenih žanrov, obenem pa ohranja angažirano noto. Film z univerzalno in brezčasno mislijo ostane z nami še dolgo po odhodu iz kinodvorane«.

Pokliči me po svojem imenu

Angažirani kratkometražci

Umetniški vodja avstrijskega festivala kratkega in animiranega filma Daniel Ebner, hrvaška scenaristka in režiserka Hana Jušić ter slovenska režiserka in producentka animiranih filmov Špela Čadež so odločali o najboljšem kratkem filmu. Glavno nagrado so podelili čilskemu Nisem od tukaj režiserk Maite Alberdi in Giedre Žickyte.

Nisem od tukaj

Po mnenju žirije »gre za prefinjen portret odtujene ženske, ki se bori za identiteto in neodvisnost v tuji deželi, ter obenem subtilen politični dokumentarec o negi in oskrbi kot enem največjih izzivov starajoče se družbe«. Dvema filmoma pa je žirija podelila tudi posebno omembo. Prvo je namenila filmu Zverina Samanthe Nell in Michaela Wahrmanna, ki si jo je prislužil »za refleksiven, spoštljiv in izjemno osvežujoč pogled na postkolonialne strukture z vidika nastopajočih v muzejski vasici ljudstva Zulu.« Drugo pa nemškemu filmu »[...] Hlepenje po pripovedi« Maxa Graua, »dolgemu, vendar učinkovitemu postmodernemu filmskemu eseju z obilico humorja in bistroumnosti«.

Občinstvo najvišjo oceno dalo islandskemu Ognjišču

Čeprav občinstvo izbira med vsemi filmi, ki še nimajo zagotovljenega slovenskega distributerja, saj je nagrada prav odkup pravic za predvajanje pri nas, pa je tudi gledalce najbolj prepričal film iz tekmovalnega sporeda in sicer islandsko Ognjišče Guðmundurja Arnarja Guðmundssona o odraščanju in ljubezenskem razmerju dveh dečkov v majhni podeželski skupnosti. Med 32 filmi je prejel najvišjo povprečno oceno in sicer kar 4.79. Povedano v šolskem žargonu: dobil je skoraj čisto petico.

Ognjišče

Kljub nocojšnji podelitvi nagrad bo Liffe potekal še vso nedeljo, v ponedeljek zvečer pa bosta v Cankarjevem domu še zadnji dejanji – ponovitvi projekcij zmagovalnega vodomca in nagrade občinstva.