Bilo je leta 2010, ko so vodjo kulta, Goela Ratzona iz Tel Aviva, po večmesečni preiskavi v odmevni akciji prijeli in obtožili poligamije, incesta, posilstev in nasilja. Izraelsko sodišče ga je končno tudi obsodilo in kaznovalo: 64-letnik bo sedel trideset let.
Njegovo ime pomeni rešitelj, tako je tudi uspešno prepričeval svoje žrtve, češ da ima nadnaravne, božje moči in da jih lahko samo on reši pred zlom tega sveta. Kar 21 žensk je zasužnjil in jih zaprl v svoj harem, ki je bil sestavljen iz treh zanikrnih stanovanj v Tel Avivu, z vztrajnim pranjem možganov pa jih je izuril, da so se kljub bolečini, strahu in grožnjam, ki so jih prestajale vsak dan, nenehno vračale v njegov objem. Ratzon, ki je z dolgimi sivimi lasmi in brado dajal videz biblijske osebnosti, bo sedel zaradi posilstev, čustvenega in telesnega nasilja, spolnih odnosov z mladoletnicami, incesta, sodomije in goljufije – ne pa tudi novodobnega suženjstva, kot je zahtevalo tožilstvo, saj so ga sodniki te točke obtožnice oprostili in razjezili nekatere pogumne žrtve, ki so svoje ujetništvo in življenje v haremu sredi Tel Aviva med procesom opisovale preprosto kot sužnjelastništvo.
Izprijenec svojega ravnanja ni skrival
Nekatere od žena so bile tudi njegove hčerke, ki so naprej rojevale otroke oziroma Goelove vnuke, po nekaterih poročilih naj bi jih zaplodil kar 89. Ratzon je vseskozi vztrajal, da so bile vse njegove žene – večina jih je pripadnost rešitelju izkazovala s tetovažo njegovega imena in podobe – ob njem prostovoljno; z nobeno se sicer ni poročil zakonito, temveč med obredi v haremu, vse pa je uspešno odtujil od njihovih družin in življenja, kakršnega so poznale, predvsem zaradi prepričevanja o domnevni nadnaravni moči in obljubami o boljšem življenju. Posiljeval je tudi deklice in jih tolažil, češ da se bodo na bolečino z vsakodnevno vajo že privadile, sicer pa so se vse prebivalke harema morale držati strogega protokola, ki ga je v posebni knjigi seveda spisal sam Ratzon. Tista, ki bi se prekršila, bi morala plačati denarno kazen ali pa telesno, denimo, sama bi si morala povzročiti opeklino ali drugo poškodbo. Niso smele jesti mesa, piti alkohola, kaditi ali se oblačiti preveč vpadljivo. Ženske so se smele pogovarjati samo v dnevni sobi, nikoli niso smele poizvedovati o početju druge, rešitelja pa niso nikoli smele ogovoriti. Vsak dan so hodile na delo, največkrat so v drugih domovih opravljale gospodinjska dela, zaradi groženj so se redno vračale v harem in večino zaslužka izročale Ratzonu. V strahu pred zlim, ki da jih bo zajelo, če bi se mu izneverile, jih je ob aretaciji večina zagrozila s skupinskim samomorom, če jim rešitelja ne izpustijo!
Zanimivo, izprijenec svojega ravnanja ni skrival, s haremom se je celo hvalil in o njem leto pred aretacijo posnel tudi dokumentarni film, ki pa je nazadnje očitno le predramil oblasti in jih spodbudil k preiskavam.