V iskanju možnosti za nova delovna mesta

Občina Lendava ima že več let najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi, zato je vsaka investicija dobrodošla.

Objavljeno
18. avgust 2017 16.43
Anja Vučkič
Anja Vučkič

Lendava – Lendavska občina je v fazi sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), s katerim bodo zemljišča, na katerih naj bi nekoč predvidoma postavili rastlinjake, dobila status zazidljivih zemljišč, vendar zgolj za kmetijske namene. Kaj in če sploh kdaj bi postavili na omenjeni lokaciji, postaja zaradi različnih zapletov vse bolj negotovo.

V vsakem primeru si občina po besedah župana želi urediti zemljišče za kateregakoli interesenta, če bo le šlo za do okolja prijazno dejavnost in za nova delovna mesta. Lendava ima že več let najvišjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji, zato bi bila vsaka nova investicija dobrodošla.

Avstrijski investitor Günther Herneth, ki je na začetku leta predstavnikom lendavske občine napovedal, da bi želel v Lendavi postaviti rastlinjake na več kot 30 hektarih in logistični center v vrednosti 75 milijonov evrov, je na začetku julija v Lendavi registriral podjetje Green center Lendava. Prvi uradni stik so potencialni investitorji z občino Lendava vzpostavili že februarja. Naši viri pravijo, da so si predstavniki tako podjetja Herneth Gartenbau KG kot tudi podjetja Ikea že večkrat ogledali lokacijo, se zanimali o njenih prednostih in cenah zemljišč.

Nazadnje so se v Lendavi predstavniki Herneth Gartenbaua mudili sredi junija, ko so na občinskem odboru za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem predstavili projekt. Član odbora Arpad Köveš nam je povedal, da so bili vsi člani odbora investiciji naklonjeni; pripomb ni bilo, je pa bilo nekaj vprašanj. Iz zapisnika seje, ki sicer še ni uradno potrjen, je razvidno, da je člane odbora zanimalo predvsem, kakšno je razmerje do sklada kmetijskih zemljišč zaradi zagotavljanja potrebnih zemljišč, kdo so partnerji oziroma soinvestitorji v projektu in tudi kam bodo rastline prodajali. »Ni pa to stvar z visoko dodatno vrednostjo, to vemo vsi,« je še dejal Köveš.

V Lendavi sprejemajo OPPN

Na lendavski občini zdaj sprejemajo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), s katerim bodo zemljišča, na katerih želijo postaviti rastlinjake, dobila status zazidljivih zemljišč, vendar le za kmetijske namene. »Investitor namerava prihodnje leto začeti gradnjo. Menim, da bomo tudi mi do konca leta izvedli OPPN, čeprav zdaj zahtevajo še izdelavo študije vplivov na okolje, ki pa je tudi že v izdelavi,« pravi podžupan in koordinator projekta Stanislav Gjerkeš.

Zaradi izdelave študije vplivov na okolje se bo po besedah sogovornikov projekt zavlekel za mesec ali dva. Lendavskemu županu Antonu Balažku se zdi zanimivo, da ta ista študija ni bila potrebna v primeru bioplinarne. Kljub nekajmesečni zamudi je z Lendavo in v sodelovanju z lokalno oblastjo potencialni investitor Günther Herneth zadovoljen in pravi, da so se odločili za to občino kljub številnim ponudbam iz drugih krajev, med katerimi omenja tudi Hrvaško. »Župan in tudi drugi projekt podpirajo, stike že iščejo tudi z vrtnarji na Nizozemskem. In to vključno z Ikeo, kjer pa zadeve potekajo počasneje, saj je to res veliko podjetje,« je pojasnil investitor Günther Herneth.

Nasprotovanja zaradi zemlje

Nameri, da bi rastlinjake postavili na predvidenem območju, nasprotuje Jožef Magyar, direktor kmetijskega podjetja Kmetijsko gospodarstvo Lendava, ki ima veljavno pogodbo za obdelovanje zemljišč do leta 2020. Magyar opozarja, da gre za najboljšo kmetijsko zemljo, ki je bila nekoč, pred agrarno reformo, celo grofovska zemlja. »Nisem proti, da se nekaj dogaja, nasprotujem pa, da na tem območju.« Magyar pravi, da za rastlinjak ni pomembno, na kakšni zemlji je postavljen, zato je tudi predlagal zemljišča ob potoku Kopica nedaleč stran, kjer so prodnata zemljišča.


Foto: Jože Pojbič/Delo


Župan Balažek pa poudarja, da se z vsakim investitorjem trudijo v skladu s pristojnostmi. Obenem dodaja, da so investicijo obravnavali tudi na seji občinskega sveta, kjer so sklenili, da je to dobra investicija, saj bodo dobili nova delovna mesta. »Jaz v tej investiciji vidim rešitev za veliko brezposelnost,« še pravi Balažek.

O očitkih Magyarja pa župan pravi, da naj ga vprašamo, zakaj je na začetku investicijo podpiral, zdaj pa je nenadoma zelo proti. Magyar odgovarja, da ni proti investiciji, ampak proti temu, da se postavlja na najboljši zemlji. »Na najboljši zemlji ne bom dovolil, enkrat se mora nekdo postaviti proti.« Zato zahteva, da se gradi na manj kakovostni zemlji in poudarja, da ni proti razvoju, da nikoli ni bil oviralec, a »norije ni podpiral«.

Čeprav je Magyar še pred meseci trdil, da če se bodo z občino in skladom dogovorili za ceno, potem mu ne bo preostalo drugega, kot da kot partner pristopi – vendar ne brez odškodnine za tri leta izpada glede na to, da ima veljavno pogodbo za zemljišča do konca leta 2020 – zdaj trdi drugače: »Do izteka pogodbe gradnje ne bom dovolil.« Direktorica sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko nam je pojasnila, da sklad ne more kar tako odstopiti od pogodbe. »Če zakupnik pogodbe ne krši, sklad zakupne pogodbe ne bo odpovedal,« je dodala. V primeru odpovedi zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča bi verjetno nastal spor med skladom in KG Lendava o utemeljenosti delne odpovedi in bi bilo presojano, ali je bila odpoved nezakonita, še dodaja Šinkova. Kar bi lahko pomenilo tudi, da bi Magyar od sklada zahteval plačilo premoženjske škode zaradi kršitve zakupne pogodbe.

Brez rezervnega načrta

Lendavski župan Balažek pravi, da rezervnih zemljišč za omenjeno investicijo nimajo, in poudarja, da Magyarjevo nasprotovanje ni samo težava občine, saj gre za javni interes, ker je v igri več sto delovnih mest.

Lendavska občina rezervnega načrta oziroma investitorja v primeru, da bi projekt s podjetjem Herneth Gartenbau KG padel v vodo, nima. Vendar Balažek pravi, da rastlinjaki spadajo v njihovo občino, saj imajo vse pogoje zanje, vseeno pa se jim zdi, kdo bo gradil.

Sodelovanje z znanimi podjetji

Spomnimo, da so se že ob nameri gradnje rastlinjakov v Lendavi pojavili dvomi, ali je za graškim vrtnarjem res skupina Ikea. Marcus Schaaf, ki je po naših informacijah v Ikei zadolžen za izvedbo projekta, nam takrat investicije ni želel ne potrditi ne zanikati. Dejal je, da Ikea do zdaj še ni sodelovala z avstrijskim podjetjem Herneth Gartenbau KG, vendar po njegovih besedah iščejo priložnosti, da bi se približali slovenskemu trgu.

»O tem, da je Ikea naš partner, nismo želeli javno govoriti, ker je eden od številnih,« nam je na vprašanje o partnerstvu z Ikeo odgovoril Herneth, kot druge stranke pa je omenil še Lidl in Aldi, torej Hofer, ter dodal: »Ti imajo velik interes, da začnemo proizvodnjo tudi južneje in da ne vozimo vsepovprek po Evropi.«

V Hoferju Slovenija so nam sodelovanje s podjetjem Herneth Gartenbau KG potrdili. »Zeliščnice, začimbnice in sadike sadnih dreves ter druge vrste sobnih in zunanjih rastlin nam dobavlja več dobaviteljev, tudi avstrijsko podjetje Herneth Gartenbau KG.« Sodelovanje s podjetjem Herneth Gartenbau KG so nam potrdili tudi v Hoferju KG, a zaradi poslovne politike kaj več ne želijo povedati. V Lidlu Slovenija pa z navedenim podjetjem nimajo sklenjenega sodelovanja.