Vložitev tožbe zaradi Trumpove odpovedi jedrskega sporazuma, ki so ga s Teheranom pred tremi leti poleg Obamove administracije sklenile še preostale štiri stalne članice varnostnega sveta Združenih narodov ter Nemčija in Evropska unija, sta v torek objavila meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) in iranska agencija za jedrsko energijo. Behruz Kamalvandi, tiskovni predstavnik slednje, je ob tem izrazil upanje, da bo omenjeno sodišče Združenih narodov, katerega razsodbe so sicer obvezujoče, so jih pa posamezne države, vključno z ZDA, že enostavno ignorirale, ker nima vzvodov za njihovo implementacijo, vsaj ugotovilo, da so ZDA prekršile mednarodni dogovor.
Vrhunec krize bo novembra
Kdaj bo ICJ iransko tožbo obravnaval, ni znano, skoraj zagotovo pa ne pred ameriško avgustovsko ponovno uveljavitvijo prvega dela s sporazumom umaknjenih sankcij in verjetno tudi ne pred novembrom, ko bo potekel 180-dnevni rok iz majskega izvršnega ukaza Donalda Trumpa o odstopu od sporazuma in obnovitvi vseh sankcij proti Iranu.
Medtem ko bodo po 6. avgustu na udaru iranski nakupi dolarjev, trgovanje z žlahtnimi kovinami, aluminijem in jeklom ter dostop določenih računalniških programov za integracijo industrijskih procesov, glavni problem za Teheran in ostale podpisnice sporazuma predstavlja ameriška novembrska obnovitev sankcij, ki bodo prizadele izvoz iranske nafte, ladijski in energetski sektor, transakcije z iransko centralno banko in drugimi iranskimi finančnimi ustanovami ter zavarovalniške storitve.
Washington je namreč že zavrnil evropsko zahtevo, naj ne uvaja sankcij proti evropskim podjetjem, ki so začela poslovati z Iranom po podpisu jedrskega sporazuma. Na ameriško zunanje in finančno ministrstvo so jo skupaj naslovile Francija, Velika Britanija Nemčija in evropska komisija, odgovor resornih vodij Mika Pompea in Stevena Mnuchina pa je bil po navedbah NBC News odklonilen, saj sta v njem zapisala, da »ZDA iščejo podporo za še nikoli tako obsežen finančni pritisk na Iran«. Dodala sta, da bodo gospodarski pritisk na Teheran krepili, dokler ne bo »jasnega, dokazljivega in trajnega premika« v iranski politiki v skladu z zahtevami, ki jih je maja predstavila ameriška administracija.
Takrat jih je še sveži zunanji minister Pompeo strnil v ducat točk, ki so zvenele bolj vojna napoved, ne pa temelj za prenovitev sporazuma. V skladu z že predvolilnimi kritikami Obamovega diplomatskega dosežka se v njih od Irana zahteva, da se odpove ne le vsakršnemu razmišljanju o jedrskih raziskavah nasploh, ampak tudi razvoju raketnih programov, vsakršni podpori sirskemu režimu in skupinam, kot sta Hezbolah in jemenski Hutiji, ki jih ZDA uvrščajo med teroristične, ter da preneha ogrožati ameriške zaveznike v regiji z Izraelom na čelu.
