Slovenija se že utaplja v smeteh

A kakor koli danes gledamo to problematiko, so vse te rešitve kratke sape, od danes do jutri, kot radi rečemo, ker smo Slovenci – ta problem ne zadeva le nas Gorenjcev, Jeseničanov konkretno, ki nam zaudarja – dokaj čudno ljudstvo. Medtem ko naravnost obožujemo vse udobje, ki ga prinaša ta čas, pa takoj skočimo pokonci in si organiziramo civilne iniciative proti odlagališču, proti sežigalnici, proti vsakršni dejavnosti pred našim nosom ali blizu naše spalnice, čeravno so naši severni sosedje, s katerimi bi se prav radi primerjali, naše živo nasprotje. Na Dunaju tako brez najmanjših problemov s strani domačinov sežigajo odpadke in ogrevajo stanovanjske soseske. Smo torej Slovenci ekološko bolj ozaveščeni kot naši severni sosedje? Bolj zaplankani da, ne pa bolj ozaveščeni, sicer ne bi ob sedanji debeli plasti »smetane« na jezerih v Križni jami ali ob pogledu na kupe nesnage po povodnji v Škocjanskih jamah takoj dvignili glasu, češ to ni naše, ampak bi to do končne ugotovitve pustili kot eno od možnosti.

Ja, naša deželica, ki jo svetu ponujamo kot Slovenijo na sončni strani Alp, se že kar utaplja v smeteh in odpadni šari. Razdrobljena lokalna samouprava z občinami, ki nimajo niti tisoč duš, ne prispeva k smotrni ekologiji, opravičevanja, da je to prinesel novi čas, pa generacija, ki je zdaj v otroških vozičkih, ne bo razumela. Še sploh ker bodo takrat kjer koli strahoma zasadili lopato ali vile v zemljo, da ne bi iz nje pogledali odpadki današnje razsipnosti. Za vse pa je kriva oblast. Se spominjate Dinosa? Dajmo industriji nazaj odpadne surovine, je govorilo ime socialističnega podjetja, v tistih časih si je človek kar opomogel s polno katrco odpadnega papirja. Danes to velja le za žlahtne kovine, ki pa so v domeni Romov. In če bomo v nekaj letih doživeli, da bomo kmetom, lastnikom gozdov, plačevali nabiranje borovnic ali gob, pa številni s svojimi gozdovi ravnajo pišmeuharsko, saj vanje odlagajo zidovje umaknjenih starih hiš, staro kritino, odslužene kmetijske stroje, avtomobile, gume, češ saj je zemlja njihova.

Problematiko našega ravnanja z vsemi odpadki še vedno rešujemo stihijsko, morali bi jo pa kot vladni projekt odgovorno, natančno in s sankcijami za kršitelje. Jeseniška neprijetno dišeča zgodba je zgolj opomin, da smo nekaj spregledali. Že v bližnji prihodnosti bodo padale vlade.