Znani so prvi delni izidi glasovanja:
Referenduma o zakonu o drugem tiru se je udeležilo 20,48 odstotka volivcev ali 350.878 ljudi. Najvišja volilna udeležba je bila v volilnih enotah Ljubljana Bežigrad, Postojna in Ljubljana Center - vse nad 21 odstotkov. Najnižja pa je bila na Ptuju (17,92 odstotka).
Trenutno je preštetih 99,66 % glasovnic. Za zakon o drugem tiru je glasovalo 53,46 odstotka volivcev (185.548 ljudi), proti zakonu o drugem tiru pa 46,54 odstotka pa je preštetih glasov (161.562 volivcev).
Število oddanih glasovnic: 349.701
Število veljavnih glasovnic: 347.110
Število neveljavnih glasovnic: 2.591
To pomeni - ne le, da proti ni glasovalno potrebnih 20 odstotkov volivcev, da zakon ne bi bil uveljavljen. Petina volivcev sploh ni prišla. Tisti, ki so prišli na volitve, pa so po zdaj preštetih glasovih večinoma glasovali ZA zakon o drugem tiru. Pet odstotkov preštetih glasov je sicer malo za napoved, ampak je razlika že tako velika, da je očitno večina itak podprla zakon.
Da bi bil zakon neveljaven bi moralo na referendumu NE obkrožiti 340 tisoč volivcev - torej najmanj petina vseh volivcev. Z odločitvijo PROTI nismo niti blizu.
Tako se gradi drugi tir, in sicer po zakonu, ki je dosegljiv spletni strani državnega zbora. Treba je sicer še zbrati denar, za to pa skrbi podjetje 2TDK.
Koliko denarja bo šlo za drugi tir?
Po navedbah vlade okoli milijardo evrov. Opozarjamo, da je to po navedbah vlade. Denarja v pomembnem delu še ni, torej tudi ne zaprte finančne konstrukcije. Ta bi morala biti takšna:
- 200 milijonov evrov kapitalski vložek Slovenije,
- 200 milijonov evrov kapitalski vložek zalednih držav,
- 250 milijonov evrov evropskih sredstev,
- 311 milijonov evrov dolžniški viri financiranja, predvsem kredit pri Evropski investicijski banki (EIB) in Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka).
Slovenski delež bi se kril iz
- povečane uporabnine za obstoječi in drugi tir (povprečno 3,2 milijona evrov letno od 2018 dalje)
- pribitka k cestnini za tovornjake (povprečno 13,6 milijona evrov letno od 2018 dalje) in
- takse na pretovor v koprskem tovornem pristanišču (8,5 milijona evrov letno od 2018 dalje).
Zakon o drugem tiru torej sofinanciranje denimo Luke Koper s takso na pretovor, pa višje cestnine ... Toda ključni viri, denimo sofinanciranje Madžarske, so bolj ali manj v idejni fazi. Tudi evropska sredstva niso zagotovljena. Z DA na referendumu, pa bo najbrž tudi Evropa z lažjim srcem zagotovila denar.