Tiskane izdaje
V sto letih se je jazz, ta revolucionarni, subverzivni izraz, ki se je z nove preselil na staro celino, večkrat spoprijel z izzivi. Pri tem mu je uspelo ne le preživeti, ampak vzcveteti in se razviti, je v uvodu k ljubljanskemu srečanju EJN zapisal jazzovski zgodovinar Francesco Martinelli. »Čeprav digitalno povezan kot še nikoli je svet danes razmejen z zidovi in bodečimi žicami. Prav zato morajo promotorji, organizatorji in pisci zagotoviti prostor, kjer se bo zadrževana kreativna energija sprostila in izrazila, da bo jazz lahko to, kar je od nekdaj bil – prostor razumevanja, ko izbruhnejo nasprotja. In ni boljšega mesta od Ljubljane z njeno preteklostjo, današnjostjo in prihodnostjo za refleksijo o tem, kdo smo, zakaj smo skupaj in kam bi radi šli,« je dodal Martinelli v pozdrav in spodbudo največjemu zboru članov EJN doslej.
Zbrani predstavniki jazzovskih institucij
Filippu Bianchiju, dolgoletnemu umetniškemu vodji festivala Ravenna Jazz, se najbrž ni niti sanjalo, da bo njegova mreža, ki je leta 1987 vključevala peščico italijanskih glasbenih organizatorjev, trideset let po ustanovitvi postala največja jazzovska organizacija v Evropi s člani z vseh celin, finančno pa jo bo podpirala fundacija Creative Europe. EJN danes združuje predvsem predstavnike pomembnejših jazzovskih institucij, založb, lastnike klubov in koncertnih prizorišč, snovalce glasbenega programa, promotorje in glasbene menedžerje, agente ter zastopnike posameznih glasbenikov.
»Slednjih je v mreži še najmanj,« je dejal Giambattista Tofoni, glavni menedžer EJN. Letne konference, ki so jih v preteklosti gostili v Helsinkih, Budimpešti in Vroclavu, namreč niso tržnice, prej prostor srečevanja in izmenjave izkušenj profesionalcev, ki se ukvarjajo z jazzom. »Lahko rečem, da je to najpomembnejša konferenca jazzovskih profesionalcev na svetu, saj udeleženci prihajajo tudi iz Japonske in ZDA. Medtem ko so podobna srečanja v Ameriki osredotočena zgolj na ameriške umetnike in založbe, se v EJN seveda posvečamo predvsem promociji evropskih glasbenikov in njihovih projektov, a je med člani veliko zastopnikov mednarodnih skupin, ki spodbujajo glasbeno sodelovanje med ameriškimi, afriškimi, azijskimi in evropskimi glasbeniki,« je pojasnil Tofoni.
Priložnost
Pomemben del zbora v Ljubljani bo tudi tako imenovani showcase festival, na katerem bodo lokalni glasbeniki dobili priložnost nastopiti pred zbranimi glasbenimi odločevalci, ki krojijo programe festivalov, klubov in koncertnih ciklov po Evropi.
Med petdesetimi prijavljenimi je komisija izbrala izvajalce Artbeaters, Bowrain, Draga Ivanušo, Trio Dre Hočevar/Eve Risser/Igor Lumpert, Kristijana Krajnčana, Majo Osojnik ter Tea Collorija in Momento Cigano.
»V občinstvu bodo ljudje, ki skupaj na leto organizirajo štirideset tisoč koncertov eksperimentalne in kreativne glasbe ter prodajo od tri do štiri milijone vstopnic,« je bil konkreten Tofoni, v želji, da bi poudaril pomembnost priložnosti, ki jo bo v prihodnjih dneh izkoristilo naštetih sedem izbrancev. Nič čudnega torej, da je bilo med triinštiridesetimi zavrnjenimi že pred konferenco slišati očitke o razrahljanih kriterijih in neenakih razpisnih pogojih.
Jazz v glasbeni industriji životari na margini in vsaka priložnost, da glasbeniki, ki se borijo za kruh izključno na tem področju, predstavijo svojo umetnost, je dragocena. Zanimivo bo torej opazovati, koliko odprtih vrat v svet bo prinesel nastop na konferenci EJN izbrani sedmerici.
