Torek, 4. 4. 2017, 11.19
6 let, 7 mesecev
Ustavno sodišče rešilo T-2 iz stečaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,13
2
Družba T-2, tretji največji telekomunikacijski operater v državi, ni več v stečaju. Kot smo na Siol.net napovedali pred dnevi, je ustavno sodišče ugodilo pritožbi njegovih lastnikov, s tem pa razveljavilo uvedbo stečajnega postopka.
Po letu dni bo posle od stečajne upraviteljice znova prevzelo poslovodstvo na čelu z Juretom Valjavcem. Ustavno sodišče je v odločbi opozorilo na hude posledice, ki so nastale, ker je bilo lastnikom T-2 onemogočeno upravljanje z lastnino, kar predstavlja kršitev ustave.
“Dejstvo je, da za stečaj družbe T-2 res ne obstajajo nikakršni ekonomski razlogi, saj je družba solventna in posluje z dobičkom, svoje obveznosti do upnikov pa lahko glede na dolg, ki ga ima, v celoti poravna do konca leta 2021,” so sporočili iz podjetja Garnol, lastnika T-2.
Poslovanje T-2 je torej v skladu z načrtom, ki je bil potrjen v postopku prisilne poravnave.
Zadnje poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij kaže, da ima T-2 19-odstotni tržni delež priključkov fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. Daleč pred njo je Telekom Slovenije s 34-odstotnim tržnim deležem, sledi Telemach z nekaj manj kot 26 odstotki tržnega deleža.
Medtem ko T-2 utrjuje položaj na trgu dostopa do interneta, ga izgublja na trgu televizijskih priključkov. Konec lanskega leta je imel nekaj več kot 32-odstotni tržni delež. V manj kot letu dni se je zmanjšal za več kot odstotno točko.
T-2 trikrat v stečaj
Kot je znano, je okrožno sodišče v Ljubljani že avgusta 2015 poslalo T-2 v stečaj, vendar se je na to uspešno pritožilo podjetje Garnol kot njegov večinski lastnik. Dokazoval je, da T-2 ni insolventen, kar je pogoj za začetek stečajnega postopka.
Na ustavnem sodišču so tako novembra 2015 razveljavili odločitev višjih sodnikov z razlago, da je bila T-2 kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic in enakega pravnega položaja družbenikov. Višje sodišče namreč podjetju ni omogočilo izjasnitve na pritožbo predlagateljev stečajnega postopka.
Ustavno sodišče je zadevo vrnilo višjemu sodišču v ponovno odločanje, pozneje pa so sodišča stečajni postopek nekajkrat začela in razveljavila. Nazadnje maja lani, ko so T-2 v stečaj poslali višji sodniki. Nedolgo zatem so postopek začasno zadržali ustavni sodniki, dokler ne bodo odločili o ustavni pritožbi Garnola. T-2 je tako nadaljeval s poslovanjem.
Boj med DUTB in Jurijem Krčem
Stečaj T-2 so že maja 2014 zahtevali upniki na čelu z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ti imajo do T-2 za več kot 100 milijonov evrov zahtevkov. Hkrati se z njegovimi lastniki že dalj časa na sodišču borijo za lastniški nadzor nad T-2.
DUTB za zdaj izgublja boj za T-2.
Prvotno je bil lastnik T-2 cerkveni Zvon Ena Holding, tik pred njegovim propadom pa ga je prevzel Gratel Jurija Krča, ki je za T-2 ekskluzivno gradil optično omrežje. Ko so se banke upnice lotile sodne izterjave Gratela, pa je lastništvo T-2 v vprašljivih okoliščinah prešlo na prijateljsko podjetje Garnol, ki formalno ni povezano z Gratelom.
DUTB je sicer sredi lanskega leta izgubila v sodnem sporu s T-2 glede zavarovanja svojih terjatev. Celjsko sodišče je odločilo, da terjatve DUTB niso zavarovane, ker NLB in Banka Celje zavarovanja nista vpisali v Ajpesov register.
To pomeni, da ima DUTB, ki je ob prenosu bančnih terjatev na slabo banko prevzela tudi terjatve obeh bank do Zvon Ena Holdinga oziroma T-2, večino terjatev nezavarovanih.
V postopku odločanja o usodi T-2 je, kot smo razkrili že leta 2015, aktivno sodelovala pravnica Nina Plavšak, ki je sprva pomagala lastnikom T-2, nato pa je prestopila na stran DUTB.
2