Ljubljana – Razvojna pomoč razvitega dela sveta revnejšim državam je bila lani sicer rekordna, a kljub temu še zdaleč ni dosegla v OZN dogovorjenih 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Bogatejše države so revnejšim donirale skupaj 134,8 milijarde dolarjev uradne razvojne pomoči, kar je 6,1 odstotka višji znesek, kot so ga analitiki OECD zapisali predlani. A kljub temu je to le malo več denarja, kot ga v ZDA na leto porabijo za sladoled.
Čeravno je bil premožnejši del sveta lani radodarnejši do revnejšega, so tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, dobili še manj kot prejšnja leta. Afrika je denimo lani dobila 28,9 milijarde dolarjev bilateralne pomoči razvitih držav, kar je 5,6 odstotka manj kot leto prej. Glavnina te pomoči (26,2 milijarde dolarjev) je resda šla v najrevnejše podsaharske države, a je bil skupen znesek donacij tem državam lani kljub temu za štiri odstotke nižji kot v letu 2012.
Zahodne države svoje donacije namreč vse bolj usmerjajo v srednje razvite države, zlasti na Kitajsko, v Indijo, Indonezijo, Pakistan, Šrilanko, Uzbekistan in Vietnam.
Polovico denarja zagotovi EU
Dobro polovico (52 odstotkov) uradne razvojne pomoči – ODA (official development assistance) so lani zagotovile članice EU, države G7 pa so je skupaj zagotovile 70 odstotkov. So pa tudi med posameznimi članicami EU precejšnje razlike v višini donacij in le redke uresničujejo dogovor o pomoči revnim državam za uresničitev milenijskih ciljev OZN o zmanjšanju revščine.
Svetle izjeme, ki te zaveze že več let dosegajo ali presegajo, so Norveška, Švedska, Danska in Luksemburg, lani pa se jim je pridružila še Velika Britanija, ki je uradno razvojno pomoč revnemu delu sveta povečala kar za 28 odstotkov, na dogovorjenih 0,7 odstotka BND. A od drugih držav ta delež presegajo le Združeni arabski emirati (1,25 odstotka BND), ki sofinancirajo velike infrastrukturne projekte v Egiptu.
Glede na zneske donacij so največja donatorica še vedno ZDA, ki so lani za pomoč revnemu delu sveta namenile 31,5 milijarde dolarjev, kar pa je le 0,2 odstotka ameriškega BND.
Za Slovenijo prioriteta Balkan
A Slovenija daje še manj in tudi v letih solidne gospodarske rasti ni bila veliko radodarnejša. Lani smo namenili 0,13 odstotka BND uradne razvojne pomoči. Mimogrede, naša multilateralna pomoč državam v razvoju se usmerja prek Bruslja, in sicer zlasti v Afriko. Bilateralno pomoč manj razvitim pa dajemo brez posrednikov, pri čemer je prioriteta Slovenije Zahodni Balkan, kjer imamo primerjalne prednosti.
Glede načina usmerjanja razvojne pomoči Slovenija ni izjema, kajti skorajda vse donatorice imajo svoja prioritetna območja. Gre za dogovor v okviru EU in enako je tudi drugod v svetu. Rusija je denimo pomoč manj razvitim lani povečala za dobro četrtino (26,4 odstotka), a gre skoraj v celoti za bilateralno pomoč.
Med članicami EU je razvojno pomoč revnejšim državam lani najbolj zmanjšala Portugalska, in sicer kar za petino oziroma na 0,23 odstotka BND, Francija pa jo je zmanjšala za desetino oziroma na 0,45 odstotka BND. Nemčija pa namenja 0,38 odstotka svojega BND.