Pritiski na Slovenijo, o katerih se na glas ne govori
Bomo popustili pod drugim opominom Bruslja zaradi kriminalistične preiskave, v kateri so zasegli tudi dokumente ECB?
Odpri galerijo
V Bruslju očitajo Sloveniji, da je posegla v nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke. FOTO: Reuters
Z zasegom dokumentov naj bi, tako nam očita Bruselj, posegli v nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB). Slovenijo je zaradi nepopuščanja pod pritiski doletel že drugi opomin evropske komisije. Pred dnevi so o postopku proti Sloveniji govorili tudi na sestanku predstavnikov Banke Slovenije in pravosodnega ministrstva.
Drugi opomin, v bruseljskem birokratskem jeziku gre formalno za tako imenovano »obrazloženo mnenje«, je nadaljevanje pritiska na našo državo zaradi kriminalistične preiskave proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in še trem njegovim sodelavcem. Osumljeni so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB leta 2013.
Naj spomnimo: kriminalisti so poleti leta 2016 v okviru nacionalne preiskave proti nekaj zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali tudi dokumente ECB in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za njihov zaseg, zato naj bi bila zaplemba ECB po njenem mnenju nezakonita. Predsednik ECB Mario Draghi je tedaj takoj protestiral pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji ter zahteval izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena skladno z odredbo sodišča, zato poziva ni sprejel. V predkazenskem postopku je ljubljansko okrožno sodišče odredilo hišne preiskave, ki so potekale 6. julija 2016 na Banki Slovenije, NLB ter zunanjih svetovalnih in revizorskih družbah. V prostorih Banke Slovenije so bili zaseženi računalniki, strežniki in druga računalniška oprema skupaj z elektronskimi sporočili ter fizična dokumentacija o sanaciji bančnega sistema. Po opravljeni hišni preiskavi je sodišče z novo odredbo odredilo še preiskavo na zaseženih računalnikih in z njimi povezanih elektronskih napravah.
Vpletanja v policijsko preiskavo torej naša država ni dopustila. ECB se je obrnila tudi na slovensko ustavno sodišče. Ustavno pritožbo zoper odredbo okrožnega sodišča je vložila tudi Banka Slovenije. Ustavno sodišče pa je maja letos zavrglo obe ustavni pritožbi, tako Banke Slovenije in ECB, na sklepe ljubljanskega okrožnega sodišča, s katerimi je to odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. Zavrglo pa je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, za katero se je odločila Banka Slovenije pod vodstvom nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca, za katerega ima naša stran vtis, da tudi s sedanje funkcije še vedno lobira za nadaljevanje postopka evropske komisije zoper Slovenijo.
Slovenija mora svoj odgovor Bruslju na drugi opomin zaradi preiskave, ta je v fazi predkazenskega postopka, pripraviti v dveh mesecih. Naslednja poteza pa je lahko začetek postopka pred sodiščem EU.
Na sestanku pri namestniku guvernerja so se konec julija sešli vodja pravne službe Banke Slovenije in predstavniki pravosodnega ministrstva, tema pogovora pa je bil postopek evropske komisije proti naši državi, smo izvedeli. Na srečanju so razpravljali tudi o trditvah Evropske centralne banke, te se, kot je slišati, pojavljajo tudi v stikih z Banko Slovenije, da slovenske oblasti ne sodelujejo pri iskanju rešitev v zvezi z zaplenjenimi dokumenti ECB. Naša stran teh očitkov ne sprejema in trdi, da pripravljenost za to, da bi poiskali rešitev, vsekakor obstaja. Med policijsko preiskavo zaseženih dokumentov ECB naj bi bilo malo, je bilo povedano na omenjenem sestanku, tožilstvo naj bi bilo celo pripravljeno na dogovor. Vendar naj bi ECB postavljala takšne zahteve, da bi bila izvedba preiskave ob njihovi uresničitvi praktično nemogoča. Ministrstvo za pravosodje je po naših informacijah zato dobilo vtis, da niso težava le zaseženi dokumenti, temveč tudi dejstvo, da preiskava sploh poteka.
Tožilstvo naj bi bilo celo ECB pripravljeno razkriti vse dokumente, ki naj bi se uporabili kot dokaz pri odločitvi, ali nadaljevati postopek, da bi se ECB lahko prepričala, ali bodo njihovi dokumenti uporabljeni. Dokumenti, ki niso v povezavi s preiskavo, niso problematični in bi se lahko vrnili ali uničili. Naša stran je komisiji pojasnila, da so bile kriminalistične preiskave nujne, saj Banka Slovenije ni bila pripravljena na sodelovanje s slovenskimi preiskovalnimi organi.
Na pravosodnem ministrstvu zadeve ne komentirajo, pravijo le, da bo Slovenija v odgovoru na drugi opomin evropske komisije, »spoštovala odločitve slovenskih sodišč«. Ob tem dodajajo, da se niso pojavila nobena nova dejstva, ki bi vplivala na odmik od dosedanjih stališč naše strani v tej zadevi. To bi lahko pomenilo, da Slovenija pod pritiski iz Bruslja in Frankfurta ne namerava popustiti. Na specializiranem državnem tožilstvu, ki vodi predkazenski postopek, o zahtevah ECB ter o svoji morebitni pripravljenosti na kompromise zaradi interesa preiskave in varovanja podatkov ne komentirajo. »Naš interes ves čas pa je, da se zagotovi nemotena, kakovostna in objektivna predkazenska preiskava, ki jo izvaja NPU, in da se zagotovita popolna integriteta ter varovanje vseh podatkov in dokumentacije, ki je bila zasežena v zadevi,« poudarjajo.
Prvi uradni opomin zaradi preiskave je našo državo doletel maja lani, evropska komisija pa je zadevo poskušala urediti še pred tem tudi neformalno, a je zaradi nepopuščanja naše strani nato začela tudi formalni postopek proti naši državi.
Drugi opomin, v bruseljskem birokratskem jeziku gre formalno za tako imenovano »obrazloženo mnenje«, je nadaljevanje pritiska na našo državo zaradi kriminalistične preiskave proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in še trem njegovim sodelavcem. Osumljeni so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB leta 2013.
Naj spomnimo: kriminalisti so poleti leta 2016 v okviru nacionalne preiskave proti nekaj zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali tudi dokumente ECB in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za njihov zaseg, zato naj bi bila zaplemba ECB po njenem mnenju nezakonita. Predsednik ECB Mario Draghi je tedaj takoj protestiral pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji ter zahteval izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena skladno z odredbo sodišča, zato poziva ni sprejel. V predkazenskem postopku je ljubljansko okrožno sodišče odredilo hišne preiskave, ki so potekale 6. julija 2016 na Banki Slovenije, NLB ter zunanjih svetovalnih in revizorskih družbah. V prostorih Banke Slovenije so bili zaseženi računalniki, strežniki in druga računalniška oprema skupaj z elektronskimi sporočili ter fizična dokumentacija o sanaciji bančnega sistema. Po opravljeni hišni preiskavi je sodišče z novo odredbo odredilo še preiskavo na zaseženih računalnikih in z njimi povezanih elektronskih napravah.
- Konec julija so na sestanku z vodstvom BS predstavniki pravosodnega ministrstva razpravljali o postopku EK proti Sloveniji.
- Naša država je dobila drugi opomin zaradi nepopuščanja pritiskom Bruslja in Frankfurta.
- Zahteve ECB so takšne, da bi njihova izpolnitev onemogočila preiskavo NPU.
Vpletanja v policijsko preiskavo torej naša država ni dopustila. ECB se je obrnila tudi na slovensko ustavno sodišče. Ustavno pritožbo zoper odredbo okrožnega sodišča je vložila tudi Banka Slovenije. Ustavno sodišče pa je maja letos zavrglo obe ustavni pritožbi, tako Banke Slovenije in ECB, na sklepe ljubljanskega okrožnega sodišča, s katerimi je to odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. Zavrglo pa je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, za katero se je odločila Banka Slovenije pod vodstvom nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca, za katerega ima naša stran vtis, da tudi s sedanje funkcije še vedno lobira za nadaljevanje postopka evropske komisije zoper Slovenijo.
Čas za odgovor se počasi izteka
Slovenija mora svoj odgovor Bruslju na drugi opomin zaradi preiskave, ta je v fazi predkazenskega postopka, pripraviti v dveh mesecih. Naslednja poteza pa je lahko začetek postopka pred sodiščem EU.
Ministrstvo za pravosodje ima vtis, da niso težava le zaseženi dokumenti ECB, ampak tudi to, da kriminalistična preiskava sploh poteka.
Na sestanku pri namestniku guvernerja so se konec julija sešli vodja pravne službe Banke Slovenije in predstavniki pravosodnega ministrstva, tema pogovora pa je bil postopek evropske komisije proti naši državi, smo izvedeli. Na srečanju so razpravljali tudi o trditvah Evropske centralne banke, te se, kot je slišati, pojavljajo tudi v stikih z Banko Slovenije, da slovenske oblasti ne sodelujejo pri iskanju rešitev v zvezi z zaplenjenimi dokumenti ECB. Naša stran teh očitkov ne sprejema in trdi, da pripravljenost za to, da bi poiskali rešitev, vsekakor obstaja. Med policijsko preiskavo zaseženih dokumentov ECB naj bi bilo malo, je bilo povedano na omenjenem sestanku, tožilstvo naj bi bilo celo pripravljeno na dogovor. Vendar naj bi ECB postavljala takšne zahteve, da bi bila izvedba preiskave ob njihovi uresničitvi praktično nemogoča. Ministrstvo za pravosodje je po naših informacijah zato dobilo vtis, da niso težava le zaseženi dokumenti, temveč tudi dejstvo, da preiskava sploh poteka.
Tožilstvo naj bi bilo celo ECB pripravljeno razkriti vse dokumente, ki naj bi se uporabili kot dokaz pri odločitvi, ali nadaljevati postopek, da bi se ECB lahko prepričala, ali bodo njihovi dokumenti uporabljeni. Dokumenti, ki niso v povezavi s preiskavo, niso problematični in bi se lahko vrnili ali uničili. Naša stran je komisiji pojasnila, da so bile kriminalistične preiskave nujne, saj Banka Slovenije ni bila pripravljena na sodelovanje s slovenskimi preiskovalnimi organi.
Mario Draghi, prvi človek ECB, ki trdi, da naša stran ni pripravljena na dogovor. FOTO: AFP
Vsi vpleteni precej molčeči
Na pravosodnem ministrstvu zadeve ne komentirajo, pravijo le, da bo Slovenija v odgovoru na drugi opomin evropske komisije, »spoštovala odločitve slovenskih sodišč«. Ob tem dodajajo, da se niso pojavila nobena nova dejstva, ki bi vplivala na odmik od dosedanjih stališč naše strani v tej zadevi. To bi lahko pomenilo, da Slovenija pod pritiski iz Bruslja in Frankfurta ne namerava popustiti. Na specializiranem državnem tožilstvu, ki vodi predkazenski postopek, o zahtevah ECB ter o svoji morebitni pripravljenosti na kompromise zaradi interesa preiskave in varovanja podatkov ne komentirajo. »Naš interes ves čas pa je, da se zagotovi nemotena, kakovostna in objektivna predkazenska preiskava, ki jo izvaja NPU, in da se zagotovita popolna integriteta ter varovanje vseh podatkov in dokumentacije, ki je bila zasežena v zadevi,« poudarjajo.
Prvi uradni opomin zaradi preiskave je našo državo doletel maja lani, evropska komisija pa je zadevo poskušala urediti še pred tem tudi neformalno, a je zaradi nepopuščanja naše strani nato začela tudi formalni postopek proti naši državi.
Zaradi nepopuščanja grozi denarna kazen
Ker evropska komisija vztraja pri svojih očitkih zaradi preiskav v Banki Sloveniji, bo v naslednji fazi lahko predložila zadevo sodišču EU. To lahko naredi, če Slovenija po izteku dvomesečnega roka po bruseljski oceni še vedno ne bo poskrbela za skladnost z evropsko zakonodajo. Bruselj očita slovenskim organom kršitve nedotakljivosti arhivov ECB in načela lojalnega sodelovanja. V evropski komisiji navajajo, da se večina zadev reši in jih ni treba predložiti sodišču. V primeru
ugotovljenih kršitev prava morajo nacionalni organi sprejeti ukrepe skladno s sodbo. Če članice ne izvede popravnih ukrepov, se lahko evropska komisija pritoži še enkrat in predlaga naložitev denarne kazni. To je lahko pavšalni znesek oziroma periodične denarne kazni. Pri izračunu kazni se upošteva, kako pomembni so kršeni predpisi in učinek kršitev za splošne in posebne interese; obdobje, ko se zakonodaja EU ni uporabljala; zmožnost države, da plača kazen, pri čemer se zagotovi, da ima kazen odvračilni učinek. Sodišče lahko v svoji sodbi spremeni znesek, ki ga predlaga evropska komisija.
Peter Žerjavič
Ker evropska komisija vztraja pri svojih očitkih zaradi preiskav v Banki Sloveniji, bo v naslednji fazi lahko predložila zadevo sodišču EU. To lahko naredi, če Slovenija po izteku dvomesečnega roka po bruseljski oceni še vedno ne bo poskrbela za skladnost z evropsko zakonodajo. Bruselj očita slovenskim organom kršitve nedotakljivosti arhivov ECB in načela lojalnega sodelovanja. V evropski komisiji navajajo, da se večina zadev reši in jih ni treba predložiti sodišču. V primeru
ugotovljenih kršitev prava morajo nacionalni organi sprejeti ukrepe skladno s sodbo. Če članice ne izvede popravnih ukrepov, se lahko evropska komisija pritoži še enkrat in predlaga naložitev denarne kazni. To je lahko pavšalni znesek oziroma periodične denarne kazni. Pri izračunu kazni se upošteva, kako pomembni so kršeni predpisi in učinek kršitev za splošne in posebne interese; obdobje, ko se zakonodaja EU ni uporabljala; zmožnost države, da plača kazen, pri čemer se zagotovi, da ima kazen odvračilni učinek. Sodišče lahko v svoji sodbi spremeni znesek, ki ga predlaga evropska komisija.
Peter Žerjavič
