Tega se spomnite pred volitvami

Kdo vse noče omejiti plač vodilnih v družbah v večinski lasti države in občin

T.L./STA
7. 3. 2018, 11.57
Posodobljeno: 7. 3. 2018, 12.03
Deli članek:

Levica je ostala brez podpore za omejitev plač direktorjev, ki si zdaj plače zvišujejo z različnimi računovodskimi triki. Breznik (SDS) je prepričan, da bo za ustrezne plače poskrbel trg in da bodo . "dobri kadri dobro nagrajeni, tudi čistilke, sicer jih podjetje ne bo dobilo".

Arhiv Svet24
Predlog za spremembe t.i. Lahovnikovega zakona so pripravili poslanci Levice, ki pa niso prepričali preostalih navzočih.

Odbor DZ za gospodarstvo se je danes seznanil s predlogom novele zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in občin, s katero bi omejili plače vodilnih v teh podjetjih. Predlog za spremembe t.i. Lahovnikovega zakona so pripravili poslanci Levice, ki pa niso prepričali preostalih navzočih.

Pred osmimi leti sprejeti t. i. Lahovnikov zakon je plače menedžerjev v državnih in javnih podjetjih omejil na šestkratnik povprečne plače v podjetju. A ta ureditev ne deluje, je v imenu predlagateljev ugotovil Matej T. Vatovec (Levica) in povedal, da so si menedžerji plače zvišali z različnimi računovodskimi triki, tako da imajo danes še vedno tudi 15-krat višje prejemke od povprečnih plač.

"Zanimanje za najvišje stolčke kljub omejitvam ni splahnelo, prav tako omejitev direktorjev ni pregnala v tujino. Nismo videli kolon menedžerskih beguncev, ki bi bežali za boljšim kruhom v tujino, pač pa ravno nasprotno - ostali so in še naprej delali izključno v lastno korist," je dejal Vatovec.

Zato v Levici predlagajo, da se višina plač poslovodstev v državnih in občinskih podjetjih omeji na petkratnik najnižje plače v podjetju. Za razliko od veljavnega zakona bi ta omejitev veljala tudi za vodilne v Družbi za upravljanje terjatev bank ter za podjetja pod okriljem Slovenskega državnega holdinga.

Z vezavo plač vodilnih na višino najnižje plače in ne več povprečne plače v podjetju bi po Vatovčevih besedah dosegli, da bi rasti najvišjih plač sledile tudi najnižje plače, česar veljavni zakon ne zagotavlja. Plače vodilnih bi bilo namreč mogoče zvišati le v primeru, da bi se zvišale tudi najnižje plače.

"Če bi bila najnižja plača v podjetju 1000 evrov bruto, bi direktor dobil 5000 evrov in še variabilni del ter seveda vse dodatke in bonitete," je ponazoril Vatovec.

V Levici si ob tem želijo, da bi produktivnost povezali z rastjo plač. "Menedžerjem bi pravzaprav ponudili dogovor: za vsak evro povečanja najnižje plače si lahko izplačajo pet evro nagrade," je povedal Luka Mesec (Levica).

Sprememb ne podpira praktično nihče

Vlada predlaganih sprememb zakona ne podpira, prav tako ne državni svet in tudi člani odbora so jih z veliko večino zavrnili. V skladu s poslovnikom DZ je tako obravnava predloga novele zakona na matičnem delovnem telesu končana.

"Z zgodbami o uravnilovkah smo končali pred 40 leti," je menil Franc Breznik (SDS) in predlog Levice označil za socialistični ludizem. Sam je prepričan, da bo za ustrezne plače poskrbel trg. "Trg bo poskrbel za to, da bodo dobri kadri dobro nagrajeni, tudi čistilke, sicer jih podjetje ne bo dobilo," je dejal. Bojan Krajnc (SMC) pa je ugotovil, da je namen Levice pravzaprav zvišanje najnižjih plač. A v tem primeru bi se morali po njegovem mnenju pogovarjati o zakonu o minimalni plači.