PREDLOG

48.000 Slovencev na minimalcu, sindikati za ohranitev treh dodatkov

Objavljeno 04. maj 2015 16.15 | Posodobljeno 04. maj 2015 16.15 | Piše: STA, T. L.

GZS ne pristaja na redefinicijo minimalne plače.

Bankovci za 50 evrov.

LJUBLJANA – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne podpira sindikalnega predloga zakona o minimalni plači, ki naj bi predvidel izvzem treh dodatkov iz minimalne plače, tako da bi bili ti plačani posebej. »GZS ne pristaja na kakršno koli redefinicijo minimalne plače,« je danes poudarila Tatjana Čerin.

Bojijo se selitve delovnih mest

V zbornici sicer s sindikalnim predlogom zakona o minimalni plači uradno še niso seznanjeni, so pa, tako Čerinova, obveščeni, da naj bi ta predvidel izvzem treh dodatkov iz minimalne plače: za nočno delo, nedeljsko delo in delo ob praznikih.

V GZS sindikalnega predloga ne podpirajo. Kot je danes ob robu novinarske konference, namenjene odzivu na nacionalni reformni program, poudarila Čerinova, je strošek dela v Sloveniji že zdaj visok, dvig minimalne plače skozi spremembo definicije pa bi pomenil ugašanje in selitev delovnih mest.

»Slovenija je v obdobju 2008–2013 beležila največje zvišanje minimalne plače v Evropi in je v vrhu po razmerju med minimalno in povprečno plačo, ki znaša 51,4 odstotka. Ob dodatnem zviševanju minimalne plače bi povzročili še večjo uravnilovko,« je zatrdila Čerinova.

Na minimalcu jih je 48 tisoč

Po podatkih zbornice v Sloveniji 48.000 ljudi prejema minimalno plačo, od tega 11.000 ljudi v predelovalni industriji, 8100 v trgovini, 6400 v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, 4800 v izobraževanju in 4500 v gradbeništvu. Večinoma gre za dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, kjer strošek dela na enoto predstavlja zelo visok odstotek vseh stroškov.

»Pobudnike je treba opozoriti, kaj lahko prinese taka sprememba. Mi bomo poskušali storiti vse, kar je v naši moči, da do te spremembe zakona o minimalni plači ne pride,« je zatrdila Čerinova. Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dodal, da v zbornici podpirajo tako plačno politiko, ki bo delodajalcem omogočala fleksibilnost in konkurenčnost na trgu.

Vse reprezentativne sindikalne centrale so že pred prvomajskimi prazniki potrdile, da pripravljajo zakon o minimalni plači, ki naj bi ga javnosti predstavili v teh dneh, ko bodo stekle tudi aktivnosti za sprejem predloga zakona v državnem zboru. Sindikati menijo, da izvzem treh dodatkov iz minimalne plače ne bo pomenil vsesplošnega zvišanja minimalne plače in da ne bo ogrozil slovenskega gospodarstva.

Deli s prijatelji