Preračunano to pomeni, da se je v skladu nabralo že 189.000 dolarjev oziroma dobrih 157.000 evrov na vsakega od 5,3 milijona prebivalcev Norveške.
Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je bil sklad vzpostavljen v 90. letih prejšnjega stoletja, da bi upravljal z denarjem, ki se v Norveško steka od prodaje nafte in plina. Gre za nekakšen ogromen "hranilnik", ki naj bi financiral norveško državo blaginje, potem ko bodo dohodki od naftnih ploščadi nekega dne pošli.
Rekordne vrednosti sklad zdaj dosega tudi zato, ker so se druge pomembne svetovne valute okrepile nasproti dolarju in ker borze dobro poslujejo. Sklad večinoma vlaga v delnice, te predstavljajo 65 odstotkov portfelja, pa tudi v obveznice in nepremičnine. Z delnicami v skoraj 9000 podjetij je lastnik 1,3 odstotka vrednosti delnic podjetij na svetu in 2,3 odstotka v Evropi.
"Mislim, da ob prvih transferjih naftnih dohodkov maja 1996 nihče ni pričakoval, da bo sklad kadarkoli dosegel bilijon dolarjev," je novico o tem, da je sklad presegel magično mejo tisočih milijard, včeraj pospremil Yngve Slyngstad, prvi mož Norges Bank Investment Management, tistega dela norveške centralne banke, ki upravlja s skladom.
Norveška vlada sme iz sklada črpati le toliko, kot znašajo pričakovani finančni donosi, ti pa so se nedavno znižali s štirih na tri odstotke, še piše AFP. Potem ko so cene nafte in posledično dohodki od njene prodaje močno padli, je vlada lani iz sklada prvič dvignila več, kot je vanj nakazala.