Je bil 'Oumuamua vesoljska sonda inteligentne civilizacije?
Nenavadni pospeški medzvezdnega obiskovalca znanstvenike vodijo v razmišljanja, da gre morda za napredno tehnologijo.
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev medzvezdnega kamna 'Oumuamua, ki so ga s havajskim teleskopom Pan-STARRS 1 odkrili 19. oktobra 2017. Opazovanja so pokazala, da je šlo za temno rdeči zelo podolgovat kovinski ali kamniti objekt, dolg 400 metrov. Kamen ni bil podoben ničemur v Osončju. FOTO: European Southern Observatory/M. Kornmesser/AFP
'Oumuamua buri duhove, že odkar se je oktobra lani pojavil v naši soseščini. Mimo Sonca je hitel s tako veliko hitrostjo, da so domnevali, da je kamen, zaradi načina vrtenja najverjetneje v obliki cigare, prvi medzvezdni obiskovalec, ki so ga opazili v osončju. Pri tem so se zedinili. A skrivnostni obiskovalec pušča odprta številna vprašanja: iz česa je, kako pravzaprav je videti, od kod je prišel in kam gre …
Označili so ga za komet, nato so ugibali, ali je asteroid, saj ni imel značilnega repa, ki ga za seboj ob potovanju mimo Sonca puščajo kometi. Zdaj pa se znova pojavlja teorija, da gre za umetno tvorbo.
Študijo o obiskovalcu so spisali na centru za astrofiziko Harvard Smithsonian. Avtorja sta izpostavila nekatere nenavadne karakteristike: od nenavadnega razmerja stranic, saj je šlo za izredno razpotegnjen kamen, do vrtečega se premikanja.
V članku podrobneje preučujeta nenavadno razmerje med maso in površino, pot in hitrost, ki bi jo najlažje razložili s presežnim radialnim pospeškom, pri čemer je radij kroženja razdalja med 'Oumuamuo in Soncem.
Takšne pospeške naravno pričakujemo od kometov, ki jih poganja izhlapevajoči material, sta zapisala Shmuel Bialy in Abraham Loeb. A opazovanja in teoretske študije kažejo, da 'Oumuamua ni aktiven komet.
Ugotovila sta, da je kamen lahko zelo tanek, a precej širok in bi lahko izkoriščal sevalni tlak. Takšnega objekta v našem osončju še nismo videli in bi se lahko oblikoval v zelo nenavadnih, nam neznanih procesih, v globokem vesolju.
Razmišljala pa sta tudi, da bi bil objekt lahko solarno ali svetlobno jadro umetne izdelave, ki »pluje v medzvezdnem prostoru kot odpadek napredne tehnološke opreme«.
Solarna jadra podobnih dimenzij so zgradili tudi na Zemlji, takšna sta projekta IKAROS in Starshot Initiative2, sta zapisala avtorja. Takšno tehnologijo, ki bi izkoriščala svetlobo za pridobivanje hitrosti v breztežnostnem prostoru, bi lahko uporabljali za transportacijo tovora med planeti in celo med zvezdami.
Avtorja tudi predlagata, da bi lahko šlo za sondo, ki jo je proti Zemlji poslala inteligentna rasa, kar pa je, kot sta poudarila, nekoliko bolj »eksotičen scenarij«.
Da gre morda za nekakšno vesoljsko ladjo, so že lani pomislili raziskovalci pri projektu Breakthrough Listen, zato so usmerili teleskopska ušesa proti kamnu, da bi morda zaznali kakšen nenavaden signal. No, niso ga ujeli.
'Oumuamua je zdaj že predaleč od Zemlje, da bi ga znanstveniki lahko podrobneje preučili. Znanstveniki sicer menijo, da bi lahko z novimi tehnologijami v prihodnjih letih opazili še več medzvezdnih obiskovalcev.
Označili so ga za komet, nato so ugibali, ali je asteroid, saj ni imel značilnega repa, ki ga za seboj ob potovanju mimo Sonca puščajo kometi. Zdaj pa se znova pojavlja teorija, da gre za umetno tvorbo.
Študijo o obiskovalcu so spisali na centru za astrofiziko Harvard Smithsonian. Avtorja sta izpostavila nekatere nenavadne karakteristike: od nenavadnega razmerja stranic, saj je šlo za izredno razpotegnjen kamen, do vrtečega se premikanja.
V članku podrobneje preučujeta nenavadno razmerje med maso in površino, pot in hitrost, ki bi jo najlažje razložili s presežnim radialnim pospeškom, pri čemer je radij kroženja razdalja med 'Oumuamuo in Soncem.
Takšne pospeške naravno pričakujemo od kometov, ki jih poganja izhlapevajoči material, sta zapisala Shmuel Bialy in Abraham Loeb. A opazovanja in teoretske študije kažejo, da 'Oumuamua ni aktiven komet.
Ugotovila sta, da je kamen lahko zelo tanek, a precej širok in bi lahko izkoriščal sevalni tlak. Takšnega objekta v našem osončju še nismo videli in bi se lahko oblikoval v zelo nenavadnih, nam neznanih procesih, v globokem vesolju.
Razmišljala pa sta tudi, da bi bil objekt lahko solarno ali svetlobno jadro umetne izdelave, ki »pluje v medzvezdnem prostoru kot odpadek napredne tehnološke opreme«.
Solarna jadra podobnih dimenzij so zgradili tudi na Zemlji, takšna sta projekta IKAROS in Starshot Initiative2, sta zapisala avtorja. Takšno tehnologijo, ki bi izkoriščala svetlobo za pridobivanje hitrosti v breztežnostnem prostoru, bi lahko uporabljali za transportacijo tovora med planeti in celo med zvezdami.
Avtorja tudi predlagata, da bi lahko šlo za sondo, ki jo je proti Zemlji poslala inteligentna rasa, kar pa je, kot sta poudarila, nekoliko bolj »eksotičen scenarij«.
Da gre morda za nekakšno vesoljsko ladjo, so že lani pomislili raziskovalci pri projektu Breakthrough Listen, zato so usmerili teleskopska ušesa proti kamnu, da bi morda zaznali kakšen nenavaden signal. No, niso ga ujeli.
'Oumuamua je zdaj že predaleč od Zemlje, da bi ga znanstveniki lahko podrobneje preučili. Znanstveniki sicer menijo, da bi lahko z novimi tehnologijami v prihodnjih letih opazili še več medzvezdnih obiskovalcev.
