Protikorupcijski zakon potreben sprememb
Je manj prijav korupcije tudi posledica manjšega zaupanja javnosti v delo KPK?
Odpri galerijo
Boris Štefanec je članom parlamentarnega odobra za pravosodje predstavil delo KPK v lanskem letu in izpostavil nujno sprejetje novega zakona. FOTO Uroš Hočevar
Ljubljana – Predlog generalnega državnega tožilca Draga Škete za začasno zadržanje izvrševanja zakonskih določb, ki določata, da je treba po dveh letih uničiti izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, je pri odboru za pravosodje državnega zbora naletel na gluha ušesa. Šketa ima glede tega sicer podporo pri koaliciji, odbor pa je predlog kot neutemeljen zavrnil.
Odbor za pravosodje je sicer danes najprej prisluhnil letnemu poročilu predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisu Štefanecu. Ta je poudaril, da je bila lani KPK večkrat tarča neutemeljenih kritik in da so bila nesoglasja znotraj KPK v javnosti preveč poudarjena. Dodal je, da se je v KPK po imenovanju novega namestnika predsednika Uroša Novaka vzpostavila višja stopnja zaupanja.
Štefanec se je med drugim zavzel za sprejetje novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Po njegovi oceni je neustreznost zdajšnjega zakona največji problem delovanja KPK. Člane odbora za pravosodje je znova opomnil, da so poslanci edini državni funkcionarji, ki so še vedno brez etičnega kodeksa.
Glede zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se Katičeva bolj nagiba za sprejetje novele kot povsem novega zakona. Spremembi zakona je naklonjena tudi članica odbora za pravosodje Eva Irgl (SDS), medtem ko njena strankarska kolegica Anja Bah Žibert v poročilu KPK pogreša več o bančni korupciji.
Generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je že septembra na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o kazenskem postopku, ki napotujeta, da je treba po dveh letih uničiti izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, je tokrat člane parlamentarnega odbora za pravosodje pozval k začasnemu zadržanju takšnega ukrepa. A je odbor pritrdil mnenju zakonodajno-pravne službe, da je predlog neutemeljen. Koalicija v nasprotju s tem mnenjem zagovarja sklep o utemeljenosti predloga. Katičeva je pojasnila, da se vlada strinja s Šketo, da bi se z začasnim zadržanjem izpodbijanih določb preprečilo uničenje dokazov.
Po besedah pravosodne ministrice vlada ocenjuje, da bi bilo smiselno o zahtevi za ustavno presojo odločiti absolutno prednostno, saj bi s tem odpravili morebitne pomisleke z vidika posledic začasnega zadržanja za obtožence trenutnih kazenskih postopkov.
Odbor za pravosodje je sicer danes najprej prisluhnil letnemu poročilu predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisu Štefanecu. Ta je poudaril, da je bila lani KPK večkrat tarča neutemeljenih kritik in da so bila nesoglasja znotraj KPK v javnosti preveč poudarjena. Dodal je, da se je v KPK po imenovanju novega namestnika predsednika Uroša Novaka vzpostavila višja stopnja zaupanja.
Štefanec se je med drugim zavzel za sprejetje novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Po njegovi oceni je neustreznost zdajšnjega zakona največji problem delovanja KPK. Člane odbora za pravosodje je znova opomnil, da so poslanci edini državni funkcionarji, ki so še vedno brez etičnega kodeksa.
Premalo o bančni korupciji
Pozitivne spremembe v delovanju KPK pa je zaznala pravosodna ministrica Andreja Katič, predvsem pri delovanju na področju preventivnih ukrepov. Upa le, da upad števila prijav na KPK v zadnjem letu ni posledica manjšega zaupanja javnosti v KPK.Glede zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se Katičeva bolj nagiba za sprejetje novele kot povsem novega zakona. Spremembi zakona je naklonjena tudi članica odbora za pravosodje Eva Irgl (SDS), medtem ko njena strankarska kolegica Anja Bah Žibert v poročilu KPK pogreša več o bančni korupciji.
Generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je že septembra na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o kazenskem postopku, ki napotujeta, da je treba po dveh letih uničiti izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, je tokrat člane parlamentarnega odbora za pravosodje pozval k začasnemu zadržanju takšnega ukrepa. A je odbor pritrdil mnenju zakonodajno-pravne službe, da je predlog neutemeljen. Koalicija v nasprotju s tem mnenjem zagovarja sklep o utemeljenosti predloga. Katičeva je pojasnila, da se vlada strinja s Šketo, da bi se z začasnim zadržanjem izpodbijanih določb preprečilo uničenje dokazov.
Po besedah pravosodne ministrice vlada ocenjuje, da bi bilo smiselno o zahtevi za ustavno presojo odločiti absolutno prednostno, saj bi s tem odpravili morebitne pomisleke z vidika posledic začasnega zadržanja za obtožence trenutnih kazenskih postopkov.
