PRETIRANA UPORABA

Antibiotiki ne zdravijo prehlada

Objavljeno 21. november 2017 15.30 | Posodobljeno 21. november 2017 15.30 | Piše: Marija Mica Kotnik

Antibiotike uporabljamo za zdravljenje vseh bakterijskih okužb, saj zavirajo njihovo rast, vse bolj skrb vzbujajoča pa je odpornost bakterij.

Antibiotik jemljemo, če nam ga predpiše zdravnik, navodil o jemanju se dosledno držimo. FOTO: Guliver/Thinkstock

V zadnjem obdobju je vse več opozoril o prekomerni uporabi antibiotikov, zlasti za stanja, za katera niso primerni, in se zato njihova učinkovitost zmanjšuje. Z antibiotiki ne lajšamo simptomov, kot so boleče žrelo, boleče mišice, vročina ali zamašen nos. V primeru prehlada ali gripe tega stanja z antibiotiki torej ne bomo pozdravili, saj so za bolezen krivi virusi, proti njim pa ne učinkujejo.

»Odpornost bakterij proti antibiotikom ogroža napredek na številnih zdravstvenih področjih.«

Do 19. novembra traja svetovni teden antibiotikov (evropski dan antibiotikov je 18. november). Tako poskušamo izpostaviti preudarno uporabo teh zdravil, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Odpornost proti antibiotikom je sposobnost bakterij, ki se razvije kot odziv na uporabo antibiotikov za zdravljenje okužb, ki jih te bakterije povzročajo. To zmanjšuje zmožnost zdravljenja infekcijskih bolezni in ogroža napredek na številnih zdravstvenih področjih. Pojav in širjenje visoko odpornih bakterij, zlasti tistih, ki so odporne proti t. i. antibiotikom zadnje izbire, je za javno zdravje skrb vzbujajoče, saj pomeni resno grožnjo bolnikom, zdravstvenim sistemom in gospodarstvu tako v Evropi kot drugod. Zato je nujno omejiti širjenje visoko odpornih bakterij, še posebno ker je bilo v zadnjih letih odkritih le malo novih antibiotikov in bo tako verjetno tudi v prihodnjih letih.« Z letošnjo kampanjo želijo spodbuditi vedenjske spremembe in sporočiti, da lahko že preprosta dejanja vplivajo na spremembe. Vsakdo nosi odgovornost, da ohranja učinkovitost antibiotikov tudi za naslednje generacije, pravijo na NIJZ.

Racionalno predpisovanje

Najpomembnejši vzrok za nastanek bakterijske odpornosti je prekomerna in neustrezna uporaba antibiotikov. Bolniki lahko prispevajo k zmanjšanju odpornosti tako, da predpisane antibiotike jemljejo po navodilu zdravnika in toliko časa, kot je ta priporočil. Nesprejemljivo je, opozarjajo zdravniki, da se z antibiotiki, ki so nam ostali od prejšnjega zdravljenja, ali tistimi, ki so ostali prijateljem ali sorodnikom, zdravimo na lastno pest. ​​Tudi zdravniki lahko z racionalnim predpisovanjem antibiotikov in z upoštevanjem higienskih ukrepov, ki preprečujejo širjenje odpornih bakterij, pomembno prispevajo k zmanjšanju bakterijske odpornosti.

»Antibiotiki rešujejo življenja, prav zato je tako pomembno, da jih uporabljamo racionalno in pravilno. Z nepravilno uporabo se povečuje število odpornih bakterij, to pa pomeni velik javnozdravstveni problem. Da je ta nevarnost realna, kaže vedno več bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami,« pravi mag. farm. Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarne Ptuj.

Glede na delovanje jih delimo na antibiotike širokega spektra, ki delujejo na mnogo različnih vrst bakterij, in na antibiotike ozkega spektra, ki delujejo na specifično vrsto bakterij. Način njihovega delovanja je različen; nekateri preprečujejo sintezo celične stene bakterij, drugi vplivajo na sintezo folne kisline ali beljakovin, tretji posegajo na nivo razmnoževanja bakterijskih celic. Bakterije so občutljive proti nekaterim antibiotikom, drugi nanje ne delujejo, pravi sogovornica. »Za nedelovanje smo veliko krivi uporabniki in predpisovalci teh zdravil, saj so se antibiotiki v preteklosti veliko preveč in nekritično predpisovali in uporabljali. Bakterije so sicer sila preprosta bitja, a so razvile zanimive načine, s katerimi se ubranijo antibiotikov,« pravi sogovornica. Nekatere tvorijo snovi, ki antibiotik uničijo, preden ta uniči njih. Nekatere iz svoje celične stene naredijo oklep, ki ga antibiotik ne more predreti, zato ne deluje.

Kaj lahko storimo

Odporne bakterije smo dobili predvsem s pretirano in nepravilno uporabo antibiotikov. Darja Potočnik Benčič pravi, da bomo situacijo precej izboljšali, če se bomo držali in upoštevali nekaj pravil glede njihovega predpisovanja in jemanja. »Antibiotik predpiše zdravnik, in sicer za točno določenega bolnika in določeno bolezen. Uporabljati ga je treba predpisan čas, čeprav je počutje bolnika že po nekaj dneh boljše. Upoštevati je treba vsa navodila za uporabo, čas in režim jemanja ter opozorila o sočasni uporabi drugih zdravil in tudi glede hrane. Antibiotik praviloma popijemo s kozarcem vode. Za otroke so na voljo v obliki sirupa, prav tako za tiste odrasle, ki težko požirajo, ali v obliki disperzibilne tablete, ki jo raztopimo v kozarcu vode ali v ustih. Zavedati se moramo, da je pri virusnih obolenjih, kot sta gripa in prehlad, antibiotik popolnoma neučinkovit.«

 

Deli s prijatelji