Preverite smreke
Smreke ponavadi rastejo naravnost, in če opazite ukrivljene, je to znak, da rasejo na plazovitem območju. Tudi poškodovane gozdne ceste so lahko znak, da je posredi plaz (včasih pa so zgolj predimenzionirane). Pri prvih znakih plazenja manjšega plazu lahko začasno zaščitimo območje tako, da prekrijemo plaz in preprečimo dodatno zatekanje vode. Dobro in celo nujno je, da opazujemo razpoke na hiši, saj so to pomembne informacije za tiste strokovnjake, ki delajo na terenu.
Kar nekaj prebivalcev v Sloveniji živi tako rekoč na plazu, torej se pod njimi nenehno nekaj dogaja, in tako območje je treba redno nadzorovati. Slovenski raziskovalci so v svetu cenjeni kot izjemni poznavalci plazov, niso pa čudodelci, ki bi znali točno napovedati, kdaj in s kakšno silo se bo utrgalo zemljišče za vašo hišo. O skrivnostih plazov smo se pogovarjali z dr. Tino Peternel z Geološkega zavoda Slovenije.
Z gotovostjo lahko rečemo, da je naša država za strokovnjake geologe, ki se ukvarjajo s plazovi, zelo zanimiva. Mnogo pove podatek, da je bil lani pri nas četrti svetovni kongres o plazovih, mednarodno geološko elito pa so med drugim peljali na ogled enega največjih plazov pri nas – tistega, ki potencialno grozi naselju Koroška Bela pri Jesenicah. »To je zelo aktualna problematika, saj je leta 1789 na območju Koroške Bele plaz zasul 40 hiš, sedaj pa živi tam 2200 ljudi, tam sta močna infrastruktura in industrija, raziskave pa so pokazale, da je to območje zelo aktivno. Seveda je problem, ker hočejo vsi vedeti, kdaj in kako se bo znova zgodilo, kar pa je zelo težko z gotovostjo predvideti in napovedati. Lahko pa vzpostavimo opozorilne sisteme: najprej sistem za opazovanje, kjer proučujemo obnašanje plazu, opazovanje pa mora biti kontinuirano in v realnem času, da dobimo informacije o premiku, količini padavin ter drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na proženje zemeljskih plazov,« je razložila dr. Tina Peternel.
Ogrožena vas
Koroško Belo ogrožata dva velika plazova, pri katerih je treba obvezno vzpostaviti redno spremljanje premikanja in dogajanja v njiju, potem pa še dvajset manjših plazov, ki bi tudi lahko ogrozili precejšnje območje. »Take plazove je zelo težko opazovati, saj je območje povsem poraščeno in mnoge tehnologije odpovedo. Na Koroški Beli potekajo raziskovalni in opazovalni projekti že od leta 2008, sama sem se jim priključila pred šestimi leti, ko sem za doktorsko disertacijo opazovala premike z različnimi geodetskimi metodami.« Ugotovila je, da se je del plazu v določenem obdobju premaknil celo za 16 metrov! Z njenimi izsledki so začeli intenzivno seznanjati lokalno civilno zaščito, ta je opozorila pristojne državne institucije, nakar so se začele podrobnejše raziskave, naredili so vrtine, da so videli, kako se obnaša telo plazu – kakšni so premiki 20 ali 30 metrov globoko v plazu, merili so nihanje podzemne vode ... Vse to so namreč dejavniki, ki vplivajo na proženje plazu. Postavili so dežemer, ki vsako uro meri količino padavin. »Raziskave je prej financiralo ministrstvo za okolje in prostor, sedaj pa bo občina Jesenice poskusila vzpostaviti sistem za opazovanje v realnem času. V načrtu je redno nadzorovanje količin padavin in pri povečanih kratkotrajnih ali dolgotrajnih padavinah bomo opravili izredne terenske obhode, stanje pa kontrolirali tudi redno.«
Živeti na plazu?
Lahko si samo predstavljamo, kako je živeti v naselju, kjer obstaja realna verjetnost, da se sprožijo zaledni plazovi in ogrozijo ne samo hiše, temveč tudi življenja. Grozljivo je zavedanje, da zemlja nad ali celo pod tvojo hišo ne miruje. Sogovornica, ki je občanom poskušala karseda razumljivo razložiti svoje delo, rezultate meritev in morebitne posledice ter ukrepe, pravi, da je za prebivalce nekaterih naselij v državi res težko.
Se pa z rednim preventivnim obvladovanjem oziroma strokovnim nadzorom lahko prepreči katastrofa in tega bi se financerji raziskovanj morali zavedati. Pri nas še vedno velja, da se pri raziskavah varčuje. »Geološke raziskave so pomembne, saj z njimi pridobimo podatke o sestavi tal, podzemnih vodah in vseh drugih dejavnikih, kar seveda načrtovane gradbene projekte podraži, a se izognemo kasnejšim nevarnostim in ogromni škodi.«
Slovenski raziskovalci so eni vodilnih na področju plazov v mednarodnem merilu, vključeni so v veliko različnih evropskih projektov, vendar Slovenija tega znanja še ne zna najbolje izkoristiti. »Problem je, ker se to znanje ne vključuje v preventivno obvladovanje plazov. Zakoni, ki bi vključevali vse naše raziskovalne podlage pri načrtovanju gradenj, še niso napisani, praksa na tem področju v Sloveniji še ni močna in tudi preventiva za obvladovanje je zelo skromna. Zato se problematike plazov vsi zavemo šele takrat, ko se zgodijo. Takrat se sproži kurativa, ki je v večini primerov tudi dražja kot preventiva.«
Kakšne so rešitve?
Kakšne rešitve si torej lahko sploh obetajo prebivalci na plazovito ogroženih območjih, ki jih v Sloveniji res ni malo? Plaz Slano blato, ki se je aktiviral po močnih padavinah leta 2002, ogroža vas Lokavec pri Ajdovščini, takrat se je sprožil tudi plaz Stože in prizadel vas Log pod Mangartom, zelo pester plaz Strug je nevaren za vas Koseč, v Logarski dolini pa je Macesnikov plaz – vse to so veliki plazovi, kjer so se izvajale obsežne in težke sanacije. »Na velikih plazovih so v preteklosti bile izvedene sanacije, trenutno pa se večine plazov ne spremlja. Dejstvo je, da so v plazu Stože (nad vasjo Log pod Mangartom) v zaledju še prisotne labilne mase oziroma material, ki bi se potencialno lahko sprožil,« je pojasnila dr. Tina Peternel.
Na teh območjih se lahko izvedejo ukrepi, ki pa niso trajni oziroma bi trajali sto let. Za plazovita območja ni čudežnih naprav, obstajajo pa sanacijski ukrepi, ki lahko preprečijo oziroma omilijo ekstremen dogodek. Na primer fizične pregrade (tehničnih pregrad je po Sloveniji 270), ki lovijo pesek, vegetacijo, drevesa, ogromne skale, a jih je treba redno vzdrževati in čistiti (za kar spet ni dovolj denarja), sicer nimajo učinka. »Če bi se v zaledju Koroške Bele sprožil plaz, bi lahko potoval zelo hitro – deset metrov na sekundo ali več, s sabo bi nosil velike količine vode in ogromnih skal, balvanov ter rušil vso vegetacijo, to pomeni, da bi bila njegova rušilna moč silovita. Tehnične pregrade, če so pravilno dimenzionirane in postavljene na pravilno lokacijo, lahko ulovijo in omilijo ekstremne dogodke, vsega pa res ne moremo preprečiti.«
So predniki ravnali bolje?
Od posameznika, fizične osebe, ki načrtuje gradnjo hiše, ne moremo pričakovati, da bo obvladal geologijo in se zavedal vseh tveganj, zato bi morala biti strokovna geološka dognanja podlaga za pridobitev gradbenih dovoljenj. Ker pa je to odvisno od občine, se bomo ob morebitnih ponovnih katastrofalnih podobah v prihodnosti zopet spraševali, kako je mogoče, da so ravno tam postavili hišo. Je pa nekaj občin, ki se zavedajo problematike, pri geološkem zavodu naročilo malce podrobnejše karte verjetnosti pojavljanja plazov.
So predniki vedeli več in ravnali bolje? »Mislim, da je človeški spomin glede vseh naravnih nesreč zelo kratek. Samo poglejmo Koroško Belo – celo naselje leži na sedimentih, depozitih starih plazov. Ti plazovi, rečemo jim drobirski tokovi (tak je tudi Log pod Mangartom), naredijo tipičen vršaj – razlivno območje – in takšno območje je na Koroški Beli poseljeno do zadnjega metra.«
Če mi torej uradni organ izda gradbeno dovoljenje za parcelo in če mi čez nekaj let plaz odnese hišo, lahko tožim omenjeni uradni organ, ker so mi dovolili graditi na nevarnem območju? »Nekatera območja so potencialno plazovita in se morda nikoli ne bi sprožil plaz, če ga ne bi ljudje 'izzvali' z nekimi lastnimi pretiranimi posegi v prostor. Z izkopavanji, strmimi vkopi v pobočja ali nestrokovnimi nasipi lahko ljudje naredijo neko območje problematično. Problem je, da se vsi zavedamo svojih pravic, dolžnosti pa ne. Dejansko pa se moramo zavedati, da se moramo mi prilagajati naravi in ne obratno.«
Narava ima glavno besedo
Lahko se zgodi, da imamo skoraj idealen projekt, hišo na dobri parceli, pa bo sosed ravnal nepremišljeno in ogrozil pol naselja. Lahko se kilometre daleč zgradi hidroelektrarna, ki bo samo malo spremenila smer reke, je strokovnjakinja naštevala dejavnike, ki se lahko spremenijo skozi leta, in neko območje, ki je bilo povsem brez nevarnosti, spremenijo v ogrožujoče. »Veliko je kriv človek, je pa Slovenija zaradi naravnih danosti (podnebje z veliko padavinami) izpostavljena plazovom, hkrati pa je v zadnjem obdobju več plazov tudi zato, ker imamo več zgrajenih objektov. Treba je ozaveščati ljudi in se še vedno zavedati, da proti naravi ne moremo nič.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
