S ponedeljkovo sejo skupščine delničarjev Slovenskega državnega holdinga (SDH) – vlogo skupščine ima vlada – se je tudi uradno spet začel postopek prodaje NLB, največje bančne skupine pri nas.
Vlada je pred tem evropski komisiji predlagala spremembe zavez glede prodaje NLB, po katerih bo država z javno ponudbo delnic (IPO) do konca leta 2018 prodala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do nadzornega deleža 75 odstotkov minus ena delnica pa do konca leta 2019.
Analitske predstavitve in dogovori o road showih bodo pripravljeni kmalu po objavi revidiranih rezultatov polletja, nato bo prodaja NLB stekla hitro. Knjiga naročil bi se lahko odprla okoli 15. ali 20. oktobra. Po tem sledi določitev prodajne cene glede na zbrane ponudbe. Knjiga naročil po prodajni ceni bi lahko bila zaprta mesec dni pozneje, torej okoli 15. novembra, s tem bi država tudi prodala (vsaj) polovico banke.
Če bo država prodala le 50 odstotkov plus eno delnico, kar bo minimum po spremenjenih zavezah, bo NLB morala prodati še polovico življenjske zavarovalnice Vita, ki ima na trgu življenjskih zavarovanj 13,5-odstotni delež, lani pa je ustvarila 6,9 milijona evrov čistega dobička.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki v pogovoru za STA ni želela špekulirati, kakšna bi lahko bila ponujena cena za delnico največje slovenske banke, pričakuje, da bo banka lahko prodana po tržnih pogojih. Ob lanski prekinjeni prodaji je bila ponujena cena v razponu od 55 do 71 evrov, vendar banka takrat ni bila izpostavljena le tržnim razmeram, ampak tudi netržnemu vplivu prenesenih deviznih vlog in odprtih tožb, kar odpravlja predlog zakona za zaščito kapitalske naložbe države v NLB, ki ga je treba sprejeti pred prodajo deleža banke.