CELJE – Šest mesecev pogojne kazni je za Celjana Esada Ćehajića zahteval Matej Grobelnik, pooblaščenec zasebnega tožnika Zaima Draganovića, ki je Ćehajića zasebno tožil zaradi razžalitve v prispevku komercialne televizije. Ćehajić je novinarki informativnega programa komercialne televizije Damjani Seme v televizijskem prispevku, ki ga je pripravila v zvezi z eksplozijo elektroomarice, ta je pozimi pred skoraj dvema letoma odjeknila ob stanovanjski hiši na Ostrožnem, v kateri je živel tudi Ćehajić z družino, namreč zatrdil, da je zanjo odgovoren prav Draganović. Močno eksplozijo, ki je odjeknila na dan pravoslavnega božiča januarja 2012, so slišali številni prebivalci širšega območja Celja, kriminalisti pa krivca zanjo nikoli niso našli. A Draganović nikoli ni bil v ozkem krogu osumljencev, tako je na sodišču pred sodnico okrožnega sodišča Celje Ingrid Lešnik zatrdil zaslišani kriminalist Matjaž Lauk.
Vztraja pri svojem
Ćehajić je sicer ponovno zatrdil, da je prepričan, da je prav Draganović, ki ga je sodnica s premoženjskopravnim zahtevkom 4500 evrov napotila na pravdo, nastavil eksplozivno telo ob stanovanjsko hišo na Cesti na Ostrožno 114. Zato se bo na sodbo – pet mesecev zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let – zelo verjetno tudi pritožil. Sodnica pa je, nasprotno, v obrazložitvi sodbe poudarila, da je Ćehajiću krivda v celoti dokazana, saj je Draganovića javno obrekoval in s tem prizadel, povzročil mu je tudi nepopravljivo škodo. Sta pa Ćehajić in Draganović v sporu že nekaj let. Draganović je namreč na dražbi leta 2005 kupil Ćehajićevo hišo, čigar družina pa se iz nje nato ni in ni želela izseliti. Ćehajić jo je celo želel od njega kupiti nazaj, a s kupčijo ni bilo nič. Na sodišču so pozneje ugotovili tudi, da bi lahko prodali le polovico hiše, saj je drugi del pripadal tedanji Ćehajićevi partnerici Blanki Godec, zdajšnja Ćehajićeva družina pa jo je le izpraznila šele letos spomladi. Eksplozija, ki je Ćehajića stala tožbo, zanjo pa bo moral seči tudi globoko v žep, saj mu je sodnica naložila plačilo vseh sodnih stroškov, razen materialne škode na srečo ni zahtevala žrtev, niti ni bil zaradi eksplozije nihče poškodovan. Je pa dodobra prestrašila okoliške prebivalce. Kriminalist Lauko, ki je prišel na kraj dogodka, je povedal, da je pri elektroomarici razneslo večjo petardo, na vžigalni vrvici pa naj bi kriminalisti našli tudi delni ženski DNK. A četudi Draganovića nikoli niso osumili tega dejanja, je Ćehajić pohitel in kar sam razglasil krivca, in to javno. Prispevek, v katerem je obtoženi dejal, da sumi, da je to delo Draganovića, so si ogledali tudi člani senata med sojenjem, čemu je Ćehajić osumil ravno njega, pa je podkrepil z besedami njegovega sina Denisa, ki za tožnika ni našel niti ene lepe besede. Še več, na sodišču je v zaslišanju poudaril, da naj bi jim Draganović izklapljal elektriko. V času eksplozije ga ni bilo doma, je pa menda nekaj dni pred tem v temi opazil nekoga z vrečko, se zapodil proti njemu, a naj bi mu neznanec, ki naj bi spominjal na Zaima, ušel. »Gre za zavrženo dejanje, ki ste ga storili z naklepom, ob tem pa tudi prek javnega medija. Štejem vas za specialnega povratnika, upam, da bo nova pogojna kazen vplivala na to, da ne boste več počeli takšnih stvari,« je sodnica Lešnikova v obrazložitvi še navrgla Ćehajiću, ki je bil aprila letos obsojen tudi zaradi posredovanja pri prostituciji, kot je dejal sam, pa je bil v preteklosti prav tako že obsojen tudi zaradi razžalitve.
Ovadil sodnika
A spomnimo se sodbe iz aprila letos, ko ga je na dve leti pogojne zaporne kazni, s preizkusno dobo štirih let, za krivega spoznal senat, ki mu je predsedovala sodnica Marjana Topolovec Dolinšek. Ta je v obrazložitvi sodbe poudarila, da je tožilstvo zbralo dovolj materialnih dokazov, ki so obremenili Ćehajića. Številni dokazi, ki jih je policija zbrala tudi s prikritimi ukrepi, pa so bili po mnenju senata zbrani zakonito. Med drugim so jih pridobili tako, da so v akcijo poslali tajnega policijskega delavca. Ta je spomladi 1999 z označenimi bankovci v lokalu Vegas v Gosposki ulici v Celju plačal »storitev«, nato pa pridobil ključ od sobe, v katero se je odpravil z eno od Moldavijk. Dekle se je, smo slišali med sojenjem, najprej odpravilo pod tuš, ko pa se je vrnila v sobo in se gola ulegla v posteljo, da bi ustregla željam svoje »stranke«, se je tajni policist izgovoril, da se ne počuti najbolje. Zatem so v sobo že vdrli oboroženi policisti in izvedli racijo, ki je takrat v Celju in tudi širše zelo odmevala.
Esad Ćehajić pa si je nekaj slave in pozornosti televizijskih kamer pridobil tudi zato, ker je konec novembra 2010 policiji naznanil domnevno kaznivo početje celjskega sodnika Milka Škoberneta, nekdanjega direktorja laške komunale Marjana Salobirja in celjskega podjetnika Esada Ramića. Pozneje, na sojenju omenjeni trojici je sicer zatrdil, da Škoberne od njega nikoli ni vzel denarja, niti se o tem z njim ni pogovarjal, ampak sta denar v njegovem imenu prevzela njegova posrednika, torej Salobir in Ramić. A prav to je bila podlaga, da je policija vzela pod drobnogled omenjeno trojico, zoper katero so bili odrejeni tudi prikriti preiskovalni ukrepi. Ćehajić, za katerim je bila, ker je bil vpleten v več kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, takrat razpisana mednarodna tiralica, naj bi Salobirju in Ramiću namreč plačal enkrat 9000, zatem pa še 18.000 evrov. Tako naj bi mu namreč svetovala, za protiuslugo pa naj bi sodnik Škoberne, ki o tem ne sme vedeti nič, poskrbel za odpravo tiralice. Ćehajić je zatrjeval, da je vse, kar je delal, delal po navodilih policije, ki naj bi trojico tako zvabila v past, saj so Salobirja in Ramića aretirali v trenutku, ko sta sprejela sveženj označenih bankovcev v znesku 18.000 evrov. Od omenjenega zneska naj bi Škobernetu pripadalo osem, drugima dvema pa vsakemu po pet tisoč evrov. Škoberneta so obsodili na pet let in pol zapora.
