Tiskane izdaje
Turizem je bil v minulem letu ena najhitreje rastočih gospodarskih panog, ustvaril je 7,9 bilijona dolarjev prometa oziroma 10,2 odstotka BDP, je ocenila svetovalna družba McKinsey. Slovenija se približuje petim milijonom gostov na leto – kar je dobro, a potencialno tudi problem.
Vodilne turistične destinacije se namreč že več let spopadajo s preobljudenostjo, prevelikim navalom gostov. V resnici ni nič romantičnega ali počitniškega v tem, če moraš več ur čakati na vstop v rimski Kolosej ali pa si s komolci »izboriti« pogled na portret Mone Lize. Tudi zato, ker sodobni gostje iščejo sveže dežele, nove izkušnje in več prostora zase, je v preteklih letih turistično zacvetela Slovenija. Pomembno je tudi, da je kljub razmeroma slabi prometni povezanosti postala zanimivejša tudi kot destinacija za kongrese in konvencije. Njihovi mednarodni gostje pogosto ostanejo v deželi kak dan dlje in se pridružijo »navadnim« turistom.
Dobro izkušnjo gostov – ki jo navadno izpostavljajo obiskovalci Slovenije – pa lahko poslabša prenatrpanost glavnih turističnih točk. Čeprav povsod po svetu to vedo, McKinsey v zadnji raziskavi ugotavlja, da je v praksi za zajezitev pretiranega navala zelo težko učinkovito ukrepati. Izračunali so, da bo deset turistično najzanimivejših držav do leta 2020 pritegnilo 70 milijonov gostov več, kar je le nekoliko manj, kot jih je lani obiskalo Španijo ali ZDA.
Precej lažje je turistične tokove upravljati, če države in mesta delujejo preventivno in proaktivno. Kaj svetuje McKinsey? Destinacije naj pripravijo natančne baze podatkov o svoji ponudbi in gostih. Analiza zbranih podatkov jim bo omogočala odziv s pravočasnimi spremembami turističnih strategij. Cilj naj postane stabilna rast – marsikje bi se morali odmakniti od agresivnega trženja sedanje ponudbe in načrtovati, kaj želijo na področju turizma doseči v prihodnosti.
V odločanje o turističnih projektih in upravljanje tokov obiskovalcev je nujno treba vključiti vse segmente družbe, upoštevati interese gospodarstva, prebivalstva in druge javnosti ter vpliv turizma na socialno strukturo kraja. Raziskave kažejo, da postane zatrpanost s turizmom javni problem šele, ko naval gostov bolj poslabša življenjske razmere lokalnih prebivalcev, kot pripomore k povečanju njihovega dohodka. Strategije za trajnostno upravljanje turizma naj bi torej omogočile uravnoteženost interesov vseh deležnikov.
