Tiskane izdaje
Več humanitarnih organizacij in šol je ob prvi objavi osnutka nove uredbe o zbiranju komunalnih odpadkov opozorilo, da ta zanje ukinja možnost zbiranja papirja, zamaškov in drugega. Ministrstvo se je hitro odzvalo, da to ne drži. Komunale pa obupujejo.
»Predlog uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov uporabnikom tudi v prvotno predlagani različici ne prepoveduje izvajanja zbiralnih akcij v humanitarne ali vzgojne namene. O ohranitvi možnosti za zbiranje papirja in plastike zunaj sistema javnih služb moramo poudariti, da ta ni predpisana niti v trenutno veljavni odredbi iz leta 2001, zato težko govorimo o ohranjanju te možnosti v uredbi. V uredbo pa so na podlagi proučitve prejetih pripomb vključene tudi določbe, ki vsebujejo pogoje za neposredno oddajo komunalnih odpadkov zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov zunaj sistema javne službe zbiranja. Bistvenih sprememb posamezniki, šole, dobrodelne organizacije in obrtniki ne bodo občutili, razlika je torej v tem, da bo za te dejavnosti zdaj obstajala tudi pravna podlaga,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP).
Še nič na papirju
Brigita Šarc iz Dinosa, ki sprejema v odkup največ odpadnih surovin, je povedala, da se za zdaj pri tem ni še nič spremenilo. »Do sprejetja nove uredbe še vedno izvajamo prevzem koristnih odpadnih materialov od vseh imetnikov, tudi od fizičnih oseb ali v sklopu humanitarnih in ozaveščevalnih akcij. Predlog uredbe, kot je bil dan v javno obravnavo, bi za vse akcije te vrste pomenil konec oziroma bi izključno pravico do zbiralnih akcij imelo samo lokalno komunalno podjetje. Šolam in humanitarnim organizacijam ali prostovoljnim društvom bi bila odvzeta možnost izbire najboljšega partnerja v teh akcijah,« pravi Brigita Šarc. Dinos sodeluje v številnih akcijah, tudi v povezavi z Ekošolami.
Potrdila je sicer, da so na MOP že med javno obravnavo obljubili, da bodo zakonsko uredili, da bodo humanitarno ozaveščevalne akcije dopuščene. »Kako in pod kakšnimi pogoji, nam še ni znano. Ta trenutek imamo v roki samo obljubo ministrice in njene ekipe, zapisanega do tega trenutka nismo dobili še nič,« opozarja Šarčeva.
Akcij zbiranja papirja za različne namene je precej. Foto Igor Zaplatil/Delo
Zdaj še velja, da lahko posameznik ali društvo pripelje surovine in zanje dobi plačilo. »Zdaj je še tako, čeprav nam z MOP nenehno poudarjajo, da je tako delovanje nezakonito. Po interpretaciji MOP je dejavnost Dinosa, ki že več kot 70 let skrbi za to, da »Dajemo Industriji Nazaj Odpadne Surovine« oziroma izvaja krožno gospodarstvo, nezakonita v delu, ko od fizičnih oseb prevzemamo koristne odpadne surovine,« pravi Šarčeva.
Dodaja, da je cena papirja močno odvisno od vrste in kakovosti papirja ter od gibanja cen na trgu. Poleg lahko posameznik ali organizacija v Dinosova skladišča pripelje tudi odpadno železo, odpadne barvne kovine, odslužene radiatorje, avtomobilske akumulatorje, belo tehniko ali pohištvo. »Veliko je vrst odpadkov, ki nastajajo v naših domovih, pri izvajanju storitvenih dejavnosti kot tudi pri izvajanju obrtnih in proizvodnih dejavnostih, ki so koristni odpadni materiali, za oddajo katerih se lahko dobi tudi plačilo,« še dodaja Brigita Šarc.
Kako preprečiti kraje?
Zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, predvsem papirja, so kar pogosto tarča nekaterih »poklicnih« zbiralcev. Ti preprosto prevrnejo zabojnik za papir v kombi, nasmetijo okolico in odpeljejo. Ljubljanska Snaga ima za preprečevanje takih praks od leta 2010 najeto varnostno službo. »V trenutku, ko je odpadek prepuščen v zabojnik za zbiranje ločenih frakcij, ga iz zabojnika lahko vzame le izvajalec javne službe, ki mora zagotoviti, da bo odpadek oddan v predelavo. Če to stori kdo drug, gre za odtujitev oziroma kršitev okoljske zakonodaje, neustrezno ravnanje z odpadki, hkrati pa tudi kršitve občinskega odloka,« pravijo na MOP.
Zbiranje papirja za šole ohraniti, kraje iz zabojnikov pa preprečiti. Foto Igor Modic/Delo
»Vpogleda v različico uredbe, ki naj bi bila v medresorskem usklajevanju, nimamo. Vemo le, da bo »MOP predlog uredbe po končani javni obravnavi popravil na način, da bo omogočeno zbiranje v humanitarne namene«, kako pa naj bi bilo to urejeno, pa nimamo nobenih informacij,« pravijo v Snagi. Dodajajo, da bi možnost legalizacije odkupa odpadnih surovin od fizičnih oseb (drobni odkup), ki je bila predvidena, vsem uporabnikom prinesla višje položnice za komunalne storitve in še več kraj papirja z ekoloških otokov. »Pri tem se ne smemo slepiti, da gre za zmanjševanje socialne stiske posameznika, pač pa za organizirano pridobitno dejavnost. Te aktivnosti so pogosto povezane tudi z drugimi oblikami kriminala. Po našem mnenju vzporedni sistemi niso prava rešitev,« so ostri tudi v Snagi, ki z občasnimi skupnimi akcijami in iskanjem možnih rešitev tesno sodeluje z občino, policijo, mestnim inšpektoratom in redarstvom.
Kam gredo surovine
»Za te odpadke so v Sloveniji osebe, vpisane v evidenco zbiralcev, in osebe z dovoljenjem za predelavo. Skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki so vsi dolžni zagotoviti postopkom recikliranja prednost pred postopki energetske izrabe in odstranjevanja. Glede na dobre rezultate recikliranja komunalnih odpadkov leta 2015, kar 54,3 odstotka, v EU sta pred nami le Nemčija in Avstrija, imajo postopki recikliranja prednost pred manj okoljsko želenimi,« trdijo na MOP za vrednejše odpadke.
