Petek, 17. 11. 2017, 4.02
6 let, 5 mesecev
Zaradi številnih napak so najmlajši umirali. Odgovarjal ni nihče. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,98
4
Program otroške srčne kirurgije, ki so ga v UKC Ljubljana izvajali med letoma 2007 in 2014, je za seboj pustil katastrofalne posledice. Številni strokovni nadzori so odkrivali pretresljivo realnost množice napak. In najmlajši so umirali. Do danes ni odgovarjal še nihče.
Video: Planet TV
Ko je balon slabih razmer in močno načetih medsebojnih odnosov počil, so začeli v javnost curljati dokumenti in poročila. Vsebina se bere kot srhljivka: spomnimo se smrti 14-letnika, ki so ga zdravili z napačnim zdravilom, pa smrti 37 dni starega dojenčka, ki je bila posledica neustreznega kirurškega zdravljenja in slabih medsebojnih odnosov. Seznam primerov, ki sploh ne bi smel obstajati, je nepredstavljivo dolg.
Preberite še: Kdo je kriv za kaotične razmere na otroški kirurgiji (Oglejte si celotno oddajo Močno srce)
Prepričan je bil, da je petletna punčka rešena
Vso kalvarijo, ki se na kliničnem centru vleče že vrsto let, so poleg otrok občutili tudi njihovi starši.
Sašo Kavaš – oče petletne Klavdije, je bil ob koncu leta 2014 prepričan, da je njegova punčka rešena. Da je pred njo le še zadnji, bolj ali manj rutinski poseg zapiranja luknjice na srcu. Opravil bi ga zdravnik Mishaly v Izraelu. Klavdija je na operacijo čakala v Sloveniji, kjer naj bi njeno zdravstveno stanje spremljali ravno na UKC Ljubljana.
V Izraelu odkrili hude posledice neustrezne obravnave v UKC
Kot je povedal njen oče, pregledi niso bili dovolj podrobni za tako težko operacijo, kot jo je imela Klavdija. Hude posledice neustrezne obravnave v UKC Ljubljana so odkrili v Izraelu, na predoperativnem pregledu. "Pri Klavdiji ni težava luknjica, ampak to, da so se ji žile, ki dovajajo kri iz pljuč v srce in obratno, močno zarasle. Ni kisika. Potrebna bo zelo zahtevna in dolgotrajna operacija," pripoveduje Sašo Kavaš.
Ob ustreznih pregledih bi naši zdravniki to morali opaziti, opozarja Kavaš. Zaradi malomarnosti pa je namesto rutinskega pregleda Klavdijo doletelo najhujše.
Na otroški srčni kirurgiji sta jima umrli obe deklici
Zakonca Mahkovec iz Velenja sta v treh letih izgubila dve hčerki, ki so ju neuspešno zdravili na ljubljanski pediatrični kliniki. Potem ko je komaj trimesečna hčerka Tiva umrla leta 2013, je tri leta in pol pozneje boj za življenje izgubila še druga hčerka Naja. Stara je bila dve leti in osem mesecev.
Zakonca Mahkovec sta v treh letih izgubila dve hčerki, ki so ju neuspešno zdravili na pediatrični kliniki.
Obema so zdravniki diagnosticirali prirojeno srčno napako. Obe sta se med drugim zdravili v UKC Ljubljana in v obeh primerih je tamkajšnji sistem odpovedal, pripovedujeta oče in mati. "Mi smo tam vozili vlak smrti," pravi mama.
Zdravniki so najprej menili, da gre za virozo
Pri Tivi so bile posledice bolezni prehude. Po treh mesecih je umrla. Naja pa je dve leti in pol živela povsem zdrava. Potem pa se ji je zdravstveno stanje naenkrat drastično spremenilo. Zdravniki so starše mirili z besedami, da gre za virozo. V starših pa sta se zbudila strah in sum. "Od virusa je šlo do tega, da ima isto diagnozo kot Tiva. Potem se je začelo," pripoveduje mama.
Na Dunaju je posijal žarek upanja
Nesporazumi, številne napake so zamajali zaupanje v UKC Ljubljana. Odšli so na Dunaj, kjer so za deklico sicer dobro poskrbeli. A diagnoza je bila kljub temu usodna. Niso obupali. Predstojnik Univerzitetne klinike Erlangen jim je ponudil novo metodo zdravljenja, po kateri je imela punčka 30-odstotno možnost, da preživi.
UKC je potreboval 14 dni, da je odobril zdravljenje v tujini
Začela se je bitka s časom, prebijanje skozi papirologijo. A tudi takrat je tempo narekoval UKC Ljubljana. Štirinajst dni so potrebovali, da so odobrili zdravljenje v tujini. Gregor je bil primoran za ustrezen prevoz celo groziti. A žal je bilo prepozno. Po Tivi sta izgubila še Najo. Po vsej bolečini in nejasnostih starši še danes ugotavljajo, da se ni nič spremenilo. Tudi odgovarjal še ni nihče.
Brez odgovorov, prepuščeni sami sebi, so starši začeli raziskovati sami. Odkrivati nove napake, nanje tudi opozarjati. Petra in Gregor celo sumita, da bi lahko bilo stanje njunih deklic posledica cepiva proti klopnemu meningocefalitisu, ki sta ga prejela nekaj dni pred prvo zanositvijo. Simptomi, ki jih je Petra opazila pri Naji, so bili namreč za diagnosticirano bolezen nenavadni.
Albumi s fotografijami, slike ob prižganih svečah, igrače, risbice so edini spomin teh staršev na svoje otroke. To je dejstvo, ki ga morajo sprejeti. Najmanj, kar bi lahko storili vodstvo in politika, pa je, da bi sprejeli odgovornost.
4