Ponudita obilo užitkov, še več prestiža in oba znata zadovoljiti tudi najbolj izbirčne okuse. Jaguar je že sam po sebi več kot le avtomobil, z E-paceom se želijo malce vmešati tudi v tisti del trga, kjer jih še ne tako zelo nedavno vseeno ne bi pričakovali. Kajti ta športni terenec je s 4,4 metra dolžine pisan na kožo tistim, ki želijo uživati, se ponašati s pravim znakom na motornem pokrovu, a vseeno niso pripravljeni za to plačati neskončno veliko. Ne, za svoj denar dobijo namreč nadvse všečen avtomobil s pravim kompromisom na tako rekoč vseh področjih. Njegov prtljažnik je s 577 litri več kot idealen za vse potrebe in zahteve štiričlanske družine, zato pri njem ne boste ostali razočarani. Pa še oblika sama po sebi obljublja nekaj več.
Na drugi strani je novi Volvov adut v tem segmentu XC40, ki se ponaša sicer z nekaj manj zvenečega prestiža na papirju, a zato toliko več ponudi v praksi. Dobro, oblikovno je iz neke druge šole, nekateri bi celo rekli, da je malce nerodno drugačen, a vseeno dovolj privlačen. V dolžino meri tako rekoč enako kot E-pace (3 centimetre več), le da ima precej manjši prtljažnik, s 460 litri osnovnega tovornega prostora je občutno manjši kot pri jaguarju, a zato daljša medosna razdalja (270:268 cm) obeta veliko več udobja v potniški kabini.
Tam je dejansko tudi največja razlika med obema kandidatoma, saj E-pace deluje manj prestižno, kot bi mu pripisali na prvi pogled, se ga pa voznik hitro navadi in ga tudi hitro obvlada. Vseeno manjka tista prava pika na i, ki pa jo XC40 zna pritisniti. Njegov čokoladni izbor ponuja več udobja, več ergonomije in več tistega občutka, da sedite v avtomobilu, ki presneto dobro ve, kaj hoče. Očarati vsaj v notranjosti. Ergonomija je odlična, upravljanje tudi, nekoliko okorna zunanja podoba pa se povsem porazgubi v udobju potniške kabine in voznikovega delovnega prostora.
Svoje seveda doda 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki je v tem cenovnem segmentu tako samoumeven kot kornet pri čokoladnem ali vaniljevem sladoledu. Ne, kupec hoče absolutno udobje tudi pri tem, noče pa zaradi tega imeti prav nič manj od avtomobila. In v obeh primerih dobi to, kar lahko pričakuje. Jaguarjev menjalnik premore devet prestav, ki pa se izkažejo slabše kot volvove, kjer menjalnik deluje bolj umirjeno, bolj z občutkom in z nekaj več suverenosti. Tehnika je v tem pogledu vsekakor volvova dobra stran, kar se nadaljuje tudi pri motorju. Tako XC40 kot E-pace svojo moč črpata iz dvolitrskega dizelskega agregata, na papirju pa je razlika v moči vsega 10 konjičev v volvovo korist (190:180). A v praksi se vseeno izkaže za nekoliko bolj živahnega in pripravljen, da ob odločnejšem pritisku stopalke za plin doseže visoke potovalne hitrosti (maksimalna je 210 km/h). Preseneti tudi z varčnostjo (ne pozabimo, da oba premoreta štirikolesni pogon), saj kljub večji moči porabi približno pol litra goriva na 100 prevoženih kilometrov manj (7,2:6,8), kar je po svoje tudi malce presenetljivo.
Prav nobenih presenečenj ni pri opremi (R dynamic pri e-pace in momentum pri XC40), v obeh primerih je tako rekoč popolna, kar pomeni, da imata vse potrebne elektronske varnostne in udobnostne dodatke. Z drugimi besedami, da dobro skrbita za svoje potnike. Kako dobro skrbita za lastnikovo denarnico, pa je seveda že druga zgodba. Okoli 43.600 evrov za XC40 ni malo denarja, jaguar želi za zelo podobno opremljen model še slabega tisočaka več. Pričakovano nista poceni, ampak če nič drugega, sta si vsaj cenovno toliko primerljiva, da je izbira potem na koncu še malo težja. Ob koncu primerjave se ponujata dve vprašanji. Izbrati malo cenejši in na videz bolj okoren volvo z manjšim prtljažnikom ali po imenu bolj prestižen, z večjim prtljažnikom, a nekoliko bolj leni jaguar. To je podobno vprašanje kot izbrati čokolado ali vaniljo. Odvisno pač od dnevnega navdiha in okusa.
