LJUBLJANA – »V Sloveniji smo uvedli obliko izkoriščevalskega primitivnega kapitalizma, tistega, ki bi moral biti že zdavnaj na smetišču zgodovine, kapitalizma, v katerem so se plenilske elite polastile kapitala na račun drugih državljanov, pri čemer jim je politika stala ob strani in sistemsko korupcijo pasivno dopuščala,« je v intervjuju za tednik Mladina med drugim dejal premier Miro Cerar na vprašanje o problematičnosti samega kapitalizma. Dodaja, da so bili po osamosvojitvi tudi državljani in civilna družba pasivni.
»Večina ljudi je rekla: saj imam še vedno dovolj, imam svoje stanovanje, avto, lahko vzamem kredit, grem na morje, si privoščim smučanje, otroke šolam. In smo glavo nojevsko rinili v pesek. Kriza nas je opozorila na to, da moramo biti bolj angažirani,« je prepričan Cerar.
Država je krivična
Sprašuje se, ali vrednote, ki veljajo danes (da si bogat, ugleden in da na hitro uspeš), ne reproducirajo sedanjega stanja. Med drugim je kritičen do domače administracije: kar drugod naredijo v enem mesecu, v naši državi traja tri mesece. »Razlezli smo se v neki lenobi, neambicioznosti, celo neaktivnosti. To moramo popraviti. Stanje duha je slabo, ljudje so nemotivirani, razočarani.« To pa je povezano s tem, da je država krivična. »Razvoj je prinesel korist tistim, ki so bili koruptivni, ne pa večini, ki je hotela pošteno delati. Ljudje čutijo, da država ne dela zanje.«
V državi vlada tudi nezaupanje. Tu je Cerar spet uporabil primerjavo s tujino: v tujini postopek opravi en sam organ, pri nas pa gre v treh fazah prek treh institucij, zato da druga drugo nadzirajo. »Na koncu pa ugotovimo, da je stvar slabo opravljena, ker so institucije le podajale zadevo ena drugi.« Ob tem je izpostavil primer nadzornih svetov družb in bank ter se vprašal, kaj so ob vseh koruptivnih praksah delali ti ljudje.
Sicer pa meni, da je s kapitalizmom marsikaj narobe. »Ko bomo iznašli boljši sistem, ki ga bomo sposobni tudi živeti, bom zelo vesel.« Sicer pa pravi, da čeprav ni neoliberalec, je družba lahko uspešna le, če se liberalni elementi družijo s socialnimi in če obstaja ravnovesje.
Otrok socializma
Na vprašanje, ali dobi ošpice ob omembi socializma, je Cerar odgovoril: »Ne. Jaz sem, iskreno rečeno, otrok socializma. Velik del življenja sem živel v socializmu, ga dobro poznam, se zanj ne zavzemam, v določenih vidikih pa je imel pozitivne plati. Če to danes izpostavljamo v smislu socialne države, solidarnosti, kritične naravnanosti zoper neoliberalizem kot neko skrajno obliko, ki jo tudi sam zavračam, potem z njim nimam težav. Ne mislim pa, da je socializem tisti, ki bi nas lahko peljal danes in tukaj v neki razvoj v okviru Evrope in demokratičnega sveta.«
Plenilske elite in politični primitivizem
Kaj pa privatizacija? »Strateške točke, ki jih imamo še v lasti države, bomo poskušali na vsak način ohraniti, hkrati pa v teh družbah uveljaviti spodobno korporativno kulturo,« pojasnjuje premier. Za Telekom pravi, da je podjetje, ki je strateškega pomena. »Že načelno nisem za to, da se taka podjetja prodajajo oziroma da se prodaja njihova infrastruktura. To sem tudi že povedal, če bodo postopki prodaje teh 15 podjetij zapeljani predaleč, jih ne bomo več mogli ustaviti, ker bi s tem Slovenija izgubila svojo kredibilnost.« In če se bodo prodaje, ki so stekle v privatizacijskem obdobju, izkazale za sumljive (kot prodajo Aerodroma Ljubljana označijo v Mladini), bodo to, če bodo ugotovljene koruptivne prakse, prijavili pristojnim ustanovam. »Ampak ta hip nimamo nobenega podatka o tem. Vemo seveda, da obstajajo lobistični pritiski.«
Cerar je za Mladino spregovoril tudi o slabi banki oziroma Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Po poročilu KPK zdaj čakajo še na poročilo računskega sodišča. »A če so od vlade Janeza Janše do danes zakonska pravila omogočala vse to, morate razumeti, da se ne želim zaleteti. Videli pa ste, kako so se na naše odločitve odzvali nekateri člani nadzornega odbora DUTB iz tujine, kakšen pogrom se je začel v medijih, češ da se želi politika mešati v strokovne institucije oziroma v nadzorne odbore.«
Čeprav tudi tuje lastništvo ni slabo (primer Steklarna Rogaška), pa se Cerar zavzema, da ne bi prodajali vseh slovenskih draguljev. Prepričan je, da smo Slovenci sposobni sami voditi tako državo kot tudi podjetja, problem pa je prevlada plenilskih elit, ki so sesule ves ekonomski sistem, s tem pa v veliki meri oslabile tudi pravni sistem. »Te elite so nas spravile v politični primitivizem, na raven politike, ki ni spodobna sodelovati in najti skupnih rešitev.«
