Novi materiali v gradnji povečujejo tudi tveganja

Skupno število požarov pri nas se po letu 2014 (spet) povečuje tako v stavbah, prometu kot v naravi – lani je po podatkih uprave za zaščito in reševanje gorelo več kot pettisočkrat. Vzroki za take trende so precej kompleksni, nam je pojasnil Aleš Jug, strokovnjak za požarno varnost, ki v Gasilski zvezi Slovenije vodi komisijo za preventivo.

»Ta trend ni samo slovenski, povečanje števila požarov zaznavajo tudi v Združenih državah Amerike, v Avstraliji, v številnih evropskih državah. Vzrokov za to je več. Gre za kompleksen pojav, ki ga v zadnjem času imenujemo kar družbeni problem,« pravi Aleš Jug.

Prvi sklop vzrokov je povezan z materiali, ki jih uporabljamo pri gradnji in v svojem bivalnem okolju. »Ameriške raziskave so pokazale, da se zaradi sodobnih umetnih materialov, ki so, na primer, v oblazinjenem pohištvu, požari razvijajo celo do osemkrat hitreje, kot so se v naravnih materialih. V tipičnem stanovanju je od 500 do 700 kilogramov takšnih materialov, v pisarnah pa od 200 do 300 kilogramov. Kaže, da se požar v novih material lahko razvije v treh minutah, kar zelo skrajša čas tako za evakuacijo kot za uspešno gasilsko intervencijo, opozarja Jug.

Drugi element požarnega trikotnika je vir vžiga. Objekti, transportna sredstva in ljudje so vse pogosteje opremljeni z napravami pod stalno električno napetostjo. Pametni telefoni, računalniki in druge naprave z baterijami so poleg kuhanja eden od najpogostejših virov vžiga.

Pomemben vir požara je tudi vžig, ki ga iz takšnih in drugačnih vzrokov povzročijo ljudje. »Po eni strani se prebivalstvo stara, starejši kot smo, večje je tveganje, da povzročimo požar,« pravi Jug. V ZDA, na primer, kar 16 odstotkov ljudi trpi za »hoardingom«, kompulzivno psihično motnjo, zaradi katere v stanovanju kopičijo vse mogoče – tako vnetljive snovi kot predmete, ki otežujejo evakuacijo in uspešno intervencijo v primeru požara. »Vsi požari pa tudi niso nesreča oziroma splet okoliščin. Po nekaterih ocenah jih je okoli 25 odstotkov namerno zanetenih, podtaknjenih ali so posledica vandalizma,« pravi sogovornik.

Nepremišljene spremembe zakonodaje

Dodatni dejavnik, ki pomeni izziv za ohranjanje požarne varnosti, so tudi spremembe v zakonodaji. Ne samo v Sloveniji, tudi v drugih državah je pred leti prevladalo stališče, da so »pretirano strogi« predpisi s tega področja lahko tudi ovira podjetniškemu sektorju, ki želi graditi, investirati.

Pri nas je ministrstvo za obrambo leta 2013 ukinilo revizije požarne varnosti, tudi za kompleksne objekte z večjimi požarnimi tveganji. Revizija je bil strokovni pregled elaboratov, s katerim se je preverjalo, kako projektanti uvajajo zahteve požarne varnosti v projektno dokumentacijo. V približno polovici elaboratov so ugotavljali pomanjkljivosti in predlagali izboljšave, je pojasnil Jug. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa zdaj ni več pristojna za izdajanje požarnovarnostnih soglasij, ki so potrdila koncept in predlagane požarnovarnostne ukrepe.

»Zdaj sta za vse odgovorna lastnik in projektant, kar pa je ob pomanjkanju znanja, etičnih in moralnih vrednot ter ob velikih pritiskih naročnikov pogosto problem in na škodo požarne varnosti. Ta namreč stane, lahko doseže tudi nekaj odstotkov vrednosti investicije,« opozarja Jug.

Poleg tega odgovorni projektanti niso z ničemer prisiljeni v permanentno izobraževanje in usposabljanje pri varstvu pred požarom. »Licence za njihovo delo jim izdaja inženirska zbornica. Kolikor vem, so zaradi nepravilnosti izdali nekaj opozoril, vendar licence niso nobene odvzeli,« pravi Jug. Na ministrstvu za okolje in prostor so leta 2013 z novim pravilnikom o požarni varnosti zvišali prag, nad katerega se uvrščajo objekti, ki sodijo med požarno zahtevne, kar pomeni, da so se znižale zahteve za požarno varnost.

Novo znanje in samodejni gasilni sistemi

Kakšna je torej pot v izboljšanje razmer? »Verjetno bo morala država spet povečati svojo vlogo pri regulativi, ki določa minimalne standarde požarne varnosti. Po avstralskih predpisih morajo imeti novi objekti z višino nad 25 metrov vgrajen sprinklerski sistem. Predlog je, da bi ga zahtevali tudi v obstoječih objektih s fasadami iz gorljivih materialov. V praksi je dokazano, da so taki samodejni sistemi gašenja požarov v kombinaciji z dobrim sistemom zgodnjega odkrivanja zelo učinkoviti. V Sloveniji smo od vgradnje sprinklerskih sistemov v stanovanjske objekte še daleč. Tehnična smernica TSG-1-001:2010 določa uporabo negorljivih izolacijskih materialov predvsem za stavbe, višje od deset metrov, sprinklerski sistem pa ni zahtevan,« prvi Jug.

Izkušnjo z deregulacijo pri projektiranju za požarno varnost imajo na Danskem, kjer so v petih letih ugotovili povečanje števila požarov ter povečevanje števila poškodovanih v njih. »Danska ponovno uvaja instrument soglasij za projektno dokumentacijo. Po novem bo država od investitorjev in projektantov požarne varnosti najprej zahtevala oceno požarnega tveganja. Na podlagi te ocene se bodo odločili, ali bo država načrtovanja požarne varnosti za objekt nadzirala ali ne,« ponazarja Jug.

»Zagotoviti bi morali tudi, da se projektanti ustrezno šolajo in usposabljajo na področju požarne varnosti. Novi načini gradnje in novi materiali spreminjajo požarna tveganja, ki so povezana z objekti. Poleg tega moramo zagotoviti tudi sistem, ki bo omogočal ocenjevanje oziroma spremljanje požarno-varnostnih lastnosti objekta skozi njegovo celo življenjsko dobo. Premalo je, recimo, zavedanja, da gradnja prizidka ali kakšna preureditev notranjosti, ki sama po sebi ne sodi pod predpise o zahtevnih objektih, lahko bistveno vpliva na požarno varnost,« še opozarja sogovornik.