Tiskane izdaje
New York – Gledališka igra Hamilton o ameriških politikih je sprožila politični prepir v času, ko novi politiki vzbujajo strah o prihodnosti demokracije. Nova imena Trumpove vlade kažejo, da bo pravosodje vodil morebitni rasist, za varnost pa skrbel islamofob na plačilni listi Moskve.
Petkovo večerno predstavo Hamiltona na Broadwayu je obiskal bodoči podpredsednik Mike Pence in doživel nekaj protestnih vzklikov občinstva. Za presenečenje so poskrbeli igralci, ki so ga na koncu pozvali, naj skupaj s prihodnjim predsednikom Donaldom Trumpom »branita ameriške vrednote in delata v imenu vseh nas«.
Govor je požel navdušen aplavz in ne neobičajen odziv človeka, ki bo postal 45. predsednik ZDA. Trump je po spletu dejal, da so »zelo grobi in žaljivi« igralci nadlegovali »našega čudovitega bodočega podpredsednika«, in zahteval njihovo opravičilo.
Amnezija desnice
Guverner Indiane je znan po svojih skrajnih konservativnih stališčih do splava, šele ustavno sodišče je junija zavrnilo zakon, ki je prepovedoval prekinitev nosečnosti tudi v primerih, ko ima zarodek hude genetske okvare. Lani je podprl enega najostrejših »verskih zakonov«, ki je podjetjem v Indiani omogočal diskriminacijo LGBT-skupnosti, kot kongresnik je zahteval uvedbo programov, s katerimi bi ljudi odvračali od istospolnih zvez. »To lepo ameriško zgodbo je predstavila skupina moških in žensk različnih barv, prepričanj in (spolnih) usmeritev,« so igralci poskušali na srce položiti Pencu.
Gledališki spor (bodoči podpredsednik je medtem sporočil, da ga nagovor ni užalil) je le eden od izrazov političnega položaja v državi, globokega prepada med večkulturnostjo na ameriški levici in konservativnostjo prihodnje ameriške oblasti. Ameriška desnica, mesece globoko razdeljena ob Trumpovi pritlehni kampanji, si po zmagi populizma hitro nadeva rdeče čepice. Trump se zadnje dni serijsko sestaja s svojimi najhujšimi kritiki, v soboto se je srečal z Mittom Romneyjem. Republikanski predsedniški kandidat iz leta 2012 je pred kratkim opozarjal, da bi predsedovanje »prevaranta« in »nastopača« načelo »moralno zgradbo ameriške družbe« z rasizmom in šovinizmom, zdaj pa velja za verjetnega zunanjega ministra.
Podobno se v enotno vrsto za predsednikom postavlja celotna desnica, ki je s kolektivno amnezijo na hitro odpravila vse pretekle kritike na Trumpov račun. Imenovanje Romneyja bi prineslo nekaj olajšanja med ameriškimi zavezniki, saj velja za dovolj izkušenega, razumnega in samoobvladanega, da bi lahko uravnotežil morebitne izbruhe v Ovalni pisarni. Poleg tega velja za zagovornika mednarodnega sodelovanja, nima pomislekov o ameriških zavezništvih in dogovorih ter podpira trgovinska povezovanja. Predvsem pa ne vzbuja takšnih pomislekov, kot jih v tujini nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani ali pa nekdanji veleposlanik John Bolton, ki je med drugim zagovarjal bombardiranje Irana.
Sporna imenovanja
Trump hkrati nagrajuje lojalnost, saj je za pravosodnega ministra imenoval senatorja iz Alabame Jeffa Sessionsa, enega prvih, ki ga je podprl v kongresu. Pri tem je prezrl manjšo nerodnost, da je republikanski senat leta 1986 zavrnil republikanskega kandidata za zveznega sodnika, ker jih je skrbelo, da je Sessions rasist. Trideset let kasneje bo senator, ki velja za trdovratnega nasprotnika širjenja državljanskih pravic in napredka temnopolte skupnosti ter zaščite priseljencev, na čelu Trumpovega boja za »zakon in red« v ZDA. To verjetno pomeni slovo reforme kazenske politike in spopad z zveznimi državami, ki so legalizirale marihuano. Predsedniški kandidat, ki je sprostil val belega nacionalizma, je pravosodje zaupal človeku, ki ga hvalijo gibanja za nadvlado belcev.
Osrednjo obveščevalno agencijo (Cia) bo predal v roke poslancu iz Kansasa Miku Pompeju, enemu najostrejših kritikov Hillary Clinton v kongresu in odločnemu nasprotniku jedrskega sporazuma z Iranom. Demokrati, še vedno besni zaradi ravnanja direktorja zvezne policije Jamesa Comeyja, ki je enajst dni pred volitvami napovedal in potem umaknil preiskavo proti Hillary, trdijo, da bo s Pompeom Cia postala orodje republikanske stranke. »Vodilni podpornik lova na čarovnice v primeru Bengazi (kongresna preiskava o vlogi Clintonove ob napadu na ameriški konzulat v Libiji, op. p.) bo vodil enega najpomembnejših in resnih položajev nacionalne varnostne politike,« je dejala vodilna demokratka v poslanskem domu Nancy Pelosi.
Podobno nelagodje na levici vzbuja upokojeni general Michael Flynn, ki se je julija na volilnem zborovanju republikancev v Clevelandu pridružil množici in z govornice dejal, da bo treba Clintonovo zapreti. Kot predsednikov svetovalec za nacionalno varnost bo po mnenju kritikov »spodbujal najslabše Trumpove nagone in netil sumničavost proti muslimanom«. Flynn je islam primerjal z ideologijo in rakavim obolenjem, ki se je razširilo po telesu. Hkrati prinaša sporno prtljago navzkrižja interesov, saj je kot svetovalec sodeloval tako s propagandnimi trobili ruskega predsednika Vladimirja Putina kot s podjetjem, povezanim z vse bolj avtokratskim turškim predsednikom Recepom Erdoğanom.
