Kot je pojasnil predsedujoči sodišču Ulrich Herrmann, je, ko gre za pisma in dnevnike, tovrstna praksa povsem običajna, zato ni nobenega razloga, da bi digitalne vsebine obravnavali drugače, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Starša upata, da bosta z vpogledom v hčerkin profil dobila pojasnila o okoliščinah njene smrti. Petnajstletna najstnica je umrla konec leta 2012 v Berlinu, ko je padla pod vlak podzemne železnice, pri čemer še vedno ni jasno, ali je to storila namerno ali je šlo za nesrečo. Starša upata, da bosta s pregledom komunikacije na profilu prišla do pojasnil o tem.
Starša si želita duševnega miru in čustvenega zaključka, poleg tega pa upata tudi, da bodo podatki na Facebooku razjasnili, ali strojevodji vlaka pripada odškodnina. Do te bi bil upravičen, če je deklo storilo samomor, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Primer se je vlekel vrsto let
Oče in mati pokojne sta kmalu po njeni smrti Facebook prvič zaprosila za dostop do njenih podatkov in preteklih sporočil, a ju je ameriški gigant zavrnil.
Facebook je namreč po smrti dekleta njen račun zamrznil in starša do njega nista mogla dostopati niti z veljavnim geslom. Vsebine ameriški koncern ni želel razkriti, ker da imajo tudi prijatelji, ki so s pokojno izmenjavali sporočila na omrežju, pravico do zaščite zasebnosti v digitalnih komunikacijah.
Starša sta se zato obrnila na sodišče in to jima je na prvi stopnji dovolilo dostop, kar pa je nato prizivno sodišče v Berlinu leta 2017 razveljavilo, prav sklicujoč se na to, da nemška ustava zagotavlja zasebnost v telekomunikacijah. Primer je zato prišel pred zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju, najvišje sodišče v Nemčiji. In to je danes razsodilo, da zasebnost v takšnem primeru ne more biti argument.
