Tiskane izdaje
Najprej poglejmo, kaj El Niño sploh je. Z njim vremenoslovci označujejo precejšnjo neobičajno otoplitev morske vode Tihega oceana ob ekvadorski in perujski obali, ki se tam dogaja že stoletja in vpliva na velik del svetovnega podnebja. Sam izraz je španskega izvora in pomeni deček, pojav pa je takšno ime dobil, ker se razvije ob obalah Južne Amerike v času božiča, praznovanja Jezusovega rojstva.
Zgodi se, ko pasatni vetrovi potisnejo toplejše vode v tropskem Tihem oceanu proti Severni in Južni Ameriki, kjer sprožijo silno deževje. Obenem hladne vode, ki pritekajo okoli vzhodne Avstralije, Nove Gvineje in Indonezije, zadušijo vremenske depresije, ki se sicer v teh območjih običajno napajajo z velikimi količinami dežja. Posledica so suše, ki jih je El Niño ob zadnjih pojavljanjih povzročil zlasti v Avstraliji.
Kot povsem naravni pojav se El Niño dogaja že stoletja. Prvi ga je zaznal in strokovno opisal britanski vremenoslovec sir Gilbert Walker leta 1923. Takrat je bil zaposlen pri indijski meteorološki službi in je poskušal ugotoviti, kako bi se dalo napovedati začetek monsuna, velikega deževja v južni Aziji. Odkril je povezavo z zračnim pritiskom: ko je ta visok nad Tihim oceanom, je nizek nad Indijskim, njuno razmerje pa vpliva na pojav in jakost monsuna.
Znamenja
Po vremenoslovnih merilih sta ti napovedi precej gotovi. Temeljita na več podatkih, ki kažejo, da so temperature v ekvatorialnem Tihem oceanu ves april občutno presegale povprečne. V zgornjem 300-metrskem sloju oceana je bila voda ves ta čas toplejša kot sicer, zato bo površina morja vsaj še nekaj mesecev toplejša od povprečja.
Atmosferski odziv na te toplejše vode je postal očiten že februarja in se je marca in aprila samo še okrepil. Kot prikazuje grafika, so se pasatni vetrovi usmerili bolj proti zahodu, kot bi bilo običajno, vetrovi v višjih zračnih plasteh so šibkejši kot ponavadi, v osrednjem delu Tihega oceana ob ekvatorju pa se je pojavilo deževje. Vse to so znamenja oslabljenega Walkerjevega kroženja , ki je prisotno med El Niñem in ga krepi.
Bo tokrat supermočan?
Učinek El Niña naj bi se torej po meritvah meteorologov v Tihem oceanu že razvijal. Vendar je še prezgodaj reči, kako močan bo. Vrhunec navadno doseže šele zgodaj pozimi. Tokratni bo potemtakem zanesljivo pokazal svojo jakost šele čez kakega pol leta, strokovnjaki pa bodo njegovo potencialno moč lahko napovedali šele čez približno mesec dni. Močan El Niño v letih 1997 in 1998 je na primer šele julija 1997 nakazal, da se bo razvil v močan dogodek.
Že zdaj pa strokovnjaki ugotavljajo, da tokratni El Niño ni tipičen primer tega pojava. Ni namreč običajno, da bi se toplejše površinske vode pojavile že pozimi in nato ostale tople vso pomlad in poletje. V 60-letnem obdobju, odkar spremljajo ta vremenski pojav, se je podobno odvijal le enkrat – v letih 1986 in 1987. Po računalniških napovedih in ocenah strokovnjakov pa obstaja še 50-odstotna možnost, da se bo odvil v najmočnejši različici doslej.
Tak »supermočni« El Niño bi tako prekašal tudi dva doslej najmočnejša predhodnika, v letih 1982 in 1983 ter 1997 in 1998, ki so ju oba označili za »zelo močna«. Drugi je takrat prispeval k silovitemu deževju v Kaliforniji, ki je povzročilo za 550 milijonov dolarjev škode.
Na podlagi česa nekateri dopuščajo možnost, da se bo jeseni razvil supermočan El Niño? Odločilno je, za koliko so oceanske površinske vode v vzhodnem in osrednjem tropskem Tihem oceanu toplejše od običajnih.
Šibak El Niño nastopi, kadar se temperature povišajo za 0,5 do 0,9 stopinje Celzija nad povprečjem, zmeren je pri 1,0 do 1,4 stopinje, močan pri 1,5 do 1,9 stopinje, zelo močan ali »supermočan« pa pri 2 stopinjah Celzija nad povprečjem.
Trenutno temperature morske gladine ponekod že za poldrugo stopinjo presegajo pričakovane, kar se tako zgodaj ni zgodilo pri nobenem El Niñu po letu 1987.
Nalivi, suše in dražja hrana
Po izkušnjah so vplivi El Niña močnejši v Južni kot v Severni Ameriki. El Niño prinaša topla in mokra poletja (december–februar) na obalah severnega Peruja in Ekvadorja, kadar je pojav zelo močan, pa od februarja do aprila tudi poplave in druge skrajne dogodke.
Prav tako vpliva na vreme v južni Aziji in severni Avstraliji, kamor prinaša bolj suho vreme in posledično pogoste požare. Tudi nekateri predeli Antarktike vsebujejo več ledu v času El Niña. Zime na severu Severne Amerike so toplejše kot običajno, medtem ko je podnebje v Kaliforniji, Mehiki in na jugozahodu ZDA zaradi El Niña bolj deževno in hladno.
Severozahodna obala Tihega oceana se po eni strani srečuje z bolj vlažnimi in meglenimi zimami, po drugi pa s toplimi in sončnimi poletji. El Niño povzroča tudi višje valove, ti pa erozijo na obalah Tihega oceana; zaradi tropskih vetrov se zmanjšuje tudi število in intenzivnost orkanov v Atlantskem oceanu.
Njegov vpliv sega do vzhodne Afrike, pa vse do Kenije, Tanzanije in porečja Nila, kjer od marca do maja povzroča hude nalive. Od decembra do februarja pa prinaša bolj suho vreme na jug afriške celine, natančneje v Zambijo, Zimbabve, Mozambik in Bocvano. Vremenoslovci napovedujejo, da bi lahko na začetku junija v Indiji in zahodni Afriki zaradi El Niña padlo manj dežja. Kakšne bodo posledice za Evropo in Veliko Britanijo, je težje napovedati, vendar britanska meteorološka uprava že dopušča možnost, da bo zima na Otoku mrzla in suha.
V celinski Evropi v vremenu El Niña sicer ne bomo občutili, ga bomo pa občutili z dražjo hrano. Strokovnjaki opozarjajo, da bi močan El Niño lahko vplival na cene hrane, predvsem riža, kave, sladkorja in kakava.
»Zgodovinsko gledano je imela večina El Niñev globalni vpliv na cene hrane,« poudarja Nick Klingaman z britanske univerze Reading in navaja podatek, da se cene zaradi El Niña povprečno povečajo za pet do deset odstotkov.
Vpliv podnebnih sprememb
Do zdaj je El Niño naravne nesreče izrednih razsežnosti povzročil povprečno vsakih 20 let, nova študija avstralskih strokovnjakov pa predvideva, da se bo to obdobje prepolovilo. Krive naj bi bile podnebne spremembe, trdijo raziskovalci iz znanstvene in industrijske raziskovalne organizacije v Melbournu.
Po njihovih opažanjih El Niña pravzaprav ne povzročajo razlike v zračnem tlaku, ampak v resnici velika prerazporeditev padavin. Z uporabo nove definicije in proučevanjem hitrega povečanja količine padavin v tradicionalno sušnih delih Južne Amerike so ugotovili, da bodo podnebne spremembe vplivale na vzorec El Niña.
Razlog za to je po njihovem mnenju preprost: vzhodni Tihi ocean se segreva hitreje kot zahodni. Na vzhodu bodo tako pogostejše visoke temperature, čemur sledijo padavine. »Nova študija spreminja naš pogled na El Niño,« so zapisali. »Do zdaj smo nanj gledali predvsem s perspektive temperature morja, a morda ta sploh ni tako pomembna kot padavine.«
Kakorkoli, kljub številnim negotovostim zdaj veljavni modeli napovedujejo možnost močnega El Niña. Že prihodnji meseci bodo pokazali, ali imajo prav.
