Gorenje teden dni molčalo, zdaj zagotavlja sanacijo

Dober teden dni po požaru še ni ocene škode, v Gorenju na vprašanja, povezana z nesrečo, ne odgovarjajo.

Objavljeno
24. maj 2017 22.18
Katja Svenšek, Jan Bratanič
Katja Svenšek, Jan Bratanič
Ljubljana – Od požara v vrhniškem obratu za predelavo nevarnih odpadkov družbe Kemis je minilo že več kot teden dni, v družbi pa še vedno nimajo ocene škode. Da ocenitev še poteka, so pojasnili tudi v zavarovalnici Generali, pri kateri je Kemis zavarovan, medtem ko se je Gorenje od nesreče v svojem vrhniškem podjetju javno distanciralo. Včeraj popoldne je sledil preobrat - v Velenju pravijo, da bodo sodelovali pri sanaciji.

V velenjski družbi, ki je prek podjetja Gorenje Ekoinvest stoodstotna lastnica Kemisa, na vprašanja, povezana z nesrečo, ne odgovarjajo. Odgovore na vprašanja, ki smo jih pred dnevi poslali Gorenju, smo prejeli iz Kemisa, kjer so zapisali, da Gorenje skladno z načeli korporativnega upravljanja »ne more in ne sme posegati v operativno vodenje družbe Kemis, kamor sodi tudi komuniciranje«, vsi ukrepi, povezani s sanacijo posledic požara, tudi obveščanje javnosti, pa da »so in morajo biti v rokah vodstva Kemisa«.

V tem so na vprašanje, ali so odgovore pripravili sami, odgovorili, da sodelujejo z Gorenjevo službo za odnose z javnostjo.

Na Gorenje je zaradi molka letelo zelo veliko kritik. Včeraj popoldne je iz družbe prišlo sporočilo, da so izvedli izredno skupščino Kemisa, na kateri so se seznanili s stanjem in z ukrepi za sanacijo. Še dan prej v Gorenju niso imeli odgovora na vprašanje, ali bi bili pripravljeni prevzeti skrb za odpravljanje posledic, zdaj pa so zapisali, da so vodstvu Kemisa tudi v prihodnje zagotovili sodelovanje in podporo »pri nadaljnjih ukrepih za ustrezno sanacijo okoljskih in poslovnih posledic požara«.

»Čeprav je Kemis kot gospodarska družba ob tej nesreči doživel veliko poslovno škodo, tako Kemis kot Gorenje razumeta veliko zaskrbljenost prebivalcev ob tej nesreči in si bosta še naprej prizadevala za čimprejšnjo odpravo posledic,« so zapisali v Gorenju.

Ob odprtju centra bolj zgovorni

To je center podjetja Kemis v Vrhniki odprlo junija 2009, na odprtju, ki se ga je udeležil tudi takratni minister za okolje Karl Erjavec, pa je bil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac bolj zgovoren kot v prvih dneh po požaru. »Od leta 2003 imamo stoodstotni delež v družbi Kemis. Nekako smo, ne samo spontano, ampak po razmišljanju, katere bi lahko bile strateške dejavnosti Gorenja poleg gospodinjskih aparatov, začeli razmišljali tudi o tem, da je lahko prav ekologija področje, ki bi mu v prihodnosti lahko namenili posebno pozornost,« je takrat dejal Bobinac.

Gradnja reciklažnega centra je bila sicer nujna zaradi evropske direktive o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, Gorenje pa je pobudo za vzpostavitev centra prevzelo kot vodilni slovenski proizvajalec te opreme. »Veseli smo, da danes po slabih šestih letih, odkar smo lastniki Kemisa, odpiramo ta obrat, ki nam bo pomenil velike možnosti nadaljnjega razvoja, pomoč slovenski industriji za obvladovanje nevarnih odpadkov, hkrati pa seveda tudi poslovno priložnost za Skupino Gorenje na področju ekologije,« je prvi mož Gorenja še dejal ob odprtju centra.

Kline: Aktivno sodelovanje je najuspešnejša obramba

Če so ob odprtju Kemisovega centra na Vrhniki izpostavljali pomembnost ekologije za celotno skupino, zdaj posledice požara nekateri enačijo z ekološko katastrofo. Kako nesreča vpliva na ugled Gorenja? »Požar v podjetju Kemis, ki je v lasti Gorenja, gotovo slabo vpliva na njegov ugled. Ta učinek je trenutno še obvladljiv, ker le malo ljudi ve za povezavo s Kemisom in niso znani dejanski vzroki tega nesrečnega dogodka. Toda kmalu se bo položaj radikalno zasukal,« opozarja strokovnjak tržnega komuniciranja dr. Miro Kline iz družbe za marketing Kline & Partner. Se lahko Gorenju distanciranje od težave obrestuje ali je ravno obratno? »V vseh kriznih situacijah se je izkazalo, da je aktivno sodelovanje akterja v nesreči najuspešnejša obramba. Samo tako lahko podjetje ohrani obraz odgovornega člana družbe,« pravi Kline.

Zavarovanju okolja manj pozornosti

Investicija v gradnjo centra Kemis je po dostopnih podatkih znašala okoli osem milijonov evrov, od osem do devet milijonov evrov pa znašajo tudi letni prihodki podjetja. Čisti dobiček Kemisa je v zadnjih letih medtem dosegal od 500 do dobrih 700.000 evrov. Ko smo Gorenje vprašali, ali bo Kemis finančno sposoben kriti odpravljanje posledic požara in v katerem primeru bi Gorenje prevzelo skrb za odpravljanje posledic, so nam v Kemisu odgovorili, da ocena posledic še ni znana, zato tudi o finančnih vplivih ni mogoče govoriti.

Pa je v zavarovalno polico vključeno tudi zavarovanje odgovornosti, ki bo krilo odpravo posledic požara na okolje? Pravijo, da imajo »premoženje in premoženjske interese zavarovane skladno s korporacijsko politiko Skupine Gorenje v okviru mednarodnega zavarovanja«.

O podrobnostih sklenjenega zavarovanja tudi v zavarovalnici Generali niso želeli govoriti. Po pojasnilih poznavalca, ki je želel ostati neimenovan, imajo zavarovalne police v takih primerih praviloma dva stebra oziroma dela - civilnopravni del, namenjen zavarovanju za primere zahtevkov tretjih oseb, ki bi lahko bile oškodovane, in del, ki se nanaša na neki širši družbenookoljski vidik oziroma odgovornost. Ta naj bi bil namenjen zavarovanju v primeru posledic za širše okolje, kamor sodi uničenje habitata, onesnaženje vode in podobno. Medtem ko se podjetja pomembnosti zavarovanja za kritje škode tretjim osebam menda zelo dobro zavedajo, pa naj to ne bi veljalo za zavarovanja v primeru morebitnih posledic za okolje. Merila, ki vplivajo tudi na višino zavarovalne premije, so po pojasnilih sogovornika različna, med njimi so tudi bližina naselja, način skladiščenja potencialno nevarnih snovi in podobno, dodaja Kline.