Tiskane izdaje
Krasoslovno središče Unesca, sedež krasoslovne akademije in mednarodne speleološke zveze, letne mednarodne krasoslovne šole na slovenskem Krasu, 20-letno sodelovanje in soustanovitev mednarodnega središča za raziskovanje krasa na kitajski univerzi Junan, bogata publicistična dejavnost, vpetost v vse pomembne krasoslovne dejavnosti na vseh celinah ...
Vse to je del dejavnosti 23-članskega kolektiva Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni, ki je pred sedmimi desetletji izšel iz manjšega raziskovalnega kabineta, danes pa 14 raziskovalcev in štirje mladi raziskovalci, med njimi geografi, geologi, biologa, kemičarka in fizik, predstavljajo eno osrednjih mednarodnih raziskovalnih krasoslovnih središč na svetu.
Ključna vloga vode
Krasoslovje pa ni le ena od najvidnejših in mednarodno prepoznavnih vej slovenske znanosti, je tudi ena redkih, ki je v svetovne jezike uvedla slovensko terminologijo. Krasoslovci povsod po svetu tako danes v strokovnih člankih omenjajo izraze, kot so karst, dolina in polje. Kras kot oblika pokrajine se razteza na več kot polovici površja Slovenije in na več kot tretjini svetovnega površja, gre pa za območja, kjer površje iz karbonatnih kamnin oblikuje voda, ki pronica skoznje.
Kot poudarjata predstojnik inštituta prof. dr. Tadej Slabe in direktor podiplomskega študijskega programa krasoslovja dr. Martin Knez, se pri nas več kot polovica vode za oskrbo zagotavlja iz kraških vodonosnikov, zato je pomembno razvijati temeljno in aplikativno celotno krasoslovje z vsemi njegovimi ključnimi področji za smiselno in odgovorno načrtovanje življenja v ranljivi pokrajini.
Jama Oširo na japonskem otoku Minamidato. Foto: Martin Knez
Sodelavci inštituta tako sodelujejo v številnih neposredno uporabnih projektih o oskrbi z vodo, njenem varovanju ter načrtovanju in gradnji prometnic. V Sloveniji med drugim soupravljajo kataster jam, bedijo nad vplivom človeške navzočnosti na mikroklimo Postojnske jame, proučujejo podzemne živali, sodelujejo pri trajnostni rabi Škocjanskih jam ter pridobivajo in obdelujejo podatke, ki so ključni za poplavno in vzdržno načrtovanje.
Edino pri nas doktorski
S sodelavci junanske univerze so tam ustanovili mednarodno središče za raziskovanje krasa in kraški okoljski laboratorij. Raziskovalci slovenskega inštituta so za dolgoletno strokovno sodelovanje na Kitajskem, predvsem raziskovanje znamenitih kamnitih gozdov, to je najlepše razvitih kraških kamnitih stebrov, prejeli kitajsko državno odlikovanje. Med drugim so prispevali k vpisu kamnitih gozdov na jugu Kitajske na seznam Unescove naravne dediščine.
Ob praznovanju 70. obletnice inštituta so povabili k sodelovanju s preglednim predavanjem ugledno japonsko strokovnjakinjo dr. Kazuko Urušibara Jošino. Priznana krasoslovka se je študijsko izpopolnjevala tudi pri nas, pri legendarnem slovenskem geografu in akademiku dr. Ivanu Gamsu. V širšem mednarodnem krogu krasoslovcev pa so obletnico zaznamovali s prireditvijo 25. mednarodne krasoslovne šole, kjer so odprli razpravo o razvoju krasoslovja.
Slovenski krasoslovci so opravljali pomembne raziskave tudi na otoku Minamidato, atolu v Tihem oceanu 500 kilometrov vzhodno od Okinave. Raziskali so nekaj kraških jam, proučili skalni relief obmorskih škrapelj in geološke razmere na otoku. Posebej jih je zanimala meja med spodnjimi in zgornjimi plastmi apnenca in dolomitiziranega apnenca. Z raziskavami so dokazali, da je razprostranjenost obeh kamnin drugačna, kot je veljalo dotlej.
