Trenerji se učijo, da bi trenirali le še tujce

Nekaj uvodnega cinizma se pritiče. Ta konec tedna se bo cvet slovenskih nogometnih trenerjev zbral v Portorožu. Seminar je obvezen za pridobitev licence za vodenje moštev v 1. SNL in naj bi združil približno 400 trenerjev. Številčnost slušateljev bo imelo priložnost okusiti ponudbo prestižnega petzvezdičnega hotela Slovenija s sindikalnimi cenami in dobiti novo znanje od tujega strokovnjaka. Predstavljal ga bo eden od članov strokovnega štaba Srbije Slobodan Pavković z nazivom analitik. Njegova tema bo predstavitev modela igre 3-4-3, ki jo je v kvalifikacijah za SP v Rusiji uveljavil najzaslužnejši mož za srbsko pot na SP, selektor Slavoljub Muslin. Ta je trenutno brez službe! Zanimiva bo tudi okrogla miza z dvema – posvečenima – slovenskima trenerjema Simonom Rožmanom in Dušanom Kosićem, za uravnoteženje med našimi in vašimi se jima bo pridružil selektor do 21 let Primož Gliha in za kanček verodostojnosti bo s svojimi učenci kramljal še Zdenko Verdenik, ki je bil v tem desetletju strokovno odrezan od vzvodov moči in odločanja v SNL in od reprezentančnih selekcij.

Želel bi si kakšnega bolj uveljavljenega strokovnjaka in okroglo mizo s končnimi odjemalci, ustvarjalci in plačniki, z novim selektorjem Tomažem Kavčičem, Gliho, Zlatkom Zahovićem, Darkom Milaničem, Milanom Mandarićem.

K bistvu, prodaji še dveh od redkih slovenskih igralcev med zeleno-belimi Denisa Klinarja in Kenana Bajrića. Utrdili sta pogubni trend v slovenskem nogometu. Namesto njiju je Olimpija kupila tujca in minimalizirala delež domačih igralcev. V moštvu je le osem slovenskih igralcev, od tega trije vratarji in le eden iz kategorije dragocenih domačih igralcev (Nik Kapun).

Mandarić je v poltretjem letu Olimpijo spremenil v mednarodno korporacijo brez slovenskih fantov. Pa čeprav je s podcenjenimi domačimi fanti osvojil naslov in zaslužil, s preplačanimi tujci pa si skopal jamo brez dna ter razvrednotil domačo stroko – delno tudi z njihovo pomočjo. Vse, kar je bilo igralsko vrednega, je nasledil. Kot poslovnežu mu ne kaže očitati vseh grehov, deloval je (upam) v dobri veri in je morda rešil Olimpijo (ali Izeta Rastoderja) pred novim mrkom. O njegovem izključnem motivu, da bi zaslužil, nisem prepričan, saj pri bogastvu, ki ga je ustvaril za nekaj rodov, ni odvisen od še kakšnega milijona več. Morda je častihlepen. Njegov greh, ki ga je precej naredila evolucija (staranje), je, da mu je malo mar za Olimpijino prihodnost brez njega.

Pot v pogubo, ki jo za zdaj prikrivajo milijonski iztržki od spretnih prodaj najstnikov in srečnih rezultatskih izkupičkov (liga prvakov), pelje tudi mariborski koncept. Športni direktor Zlatko Zahović niti centa od milijonov evrov od LP ni vložil v slovenskega fanta, da bi ga Maribor morda izbrusil v bodočega reprezentanta in morda z odškodnino in kroženjem denarja pomagal obubožanim domačim tekmecem.

O teoretični podkovanosti trenerjev ne dvomim, o praktični ... Je subjektivna. Vidna je na igrišču in na tržišču! Kadrovski selekciji Olimpije in Maribora dajeta vtis, da domačim proizvajalcem igralcev ne zaupata.

Si bo kdo od Portorožanov drznil dregniti v osir?