Dirkanje je eden izmed finančno najbolj zahtevnih športov, toda Rok Turk dokazuje, da se lahko Slovenija kljub svoji majhnosti prebije v sam vrh in uspešno konkurira velesilam. »Vse je odvisno od tega, koliko si nekaj resnično želiš,« pravi Turk in dodaja, da mu je šport v življenju dal res veliko. »Predvsem pa me je naučil, da nikoli ne smeš odnehati in moraš vedno stremeti k uresničitvi svojih želja,« še pravi o naučenih lekcijah.
Nova dirkaška sezona je v polnem teku. Si se uspel spomladi spočiti in pripraviti na novo sezono?
»Prosti čas so bolj kot ne zaznamovale priprave na novo sezono. Daljše spomladanske dneve sem izkoristil za krepitev moje psiho-fizične pripravljenosti, predvsem so mi v veselje tek, kolesarjenje in fitnes. Obenem smo seveda pripravljali tudi dirkalnik. Od maja so namreč ponovno na agendi dirke. Pred kratkim smo uspešno opravili z reliji v Opatiji, Velenju in Vipavski dolini, kjer smo dosegli tri nove zmage. Časa za počitek pa še kar nekaj mesecev ne bo, saj nas čakajo nove preizkušnje, vse do novembra pa si dirke sledijo na vsake dva do tri tedne.«
Kako te je tvoja pot sploh pripeljala do dirkanja?
»Oče je veliko časa preživel v delavnici in pomagal sestavljati dirkalnike Darku Peljhanu, enemu izmed najbolj uspešnih slovenskih reli voznikov. Tako sem tudi sam velik del otroštva preživel v delavnici in že od malega obiskoval dirke. Nekako je bilo nato kar samoumevno, da me bo reli spremljal skozi vse moje življenje.«
Je bilo na poti do profesionalnega reli voznika veliko odrekanja?
»Že od nekdaj sem si želel dirkati in sem tako vse v življenju podredil doseganju tega cilja. Ves prosti čas sem preživljal v delavnici, druge športe pa sem hitro začel izkoriščati za priprave na dirkanje. Tudi ko ne dirkam, razmišljam, kje bi lahko napredoval, kakšne nastavitve bi lahko še testiral in kje imam še prostor za spremembe na boljše. Veliko vlagam v svojo psiho-fizično pripravljenost.«
Kako pa so potekali tvoji začetki in nakup prvega dirkalnika?
»Prvo sezono leta 2001 sem si dirkalnik Peugeot 106 sposojal od dirkača, ki je z njim tekmoval na dirkališčih v krožno hitrostnih dirkah. Dogovorila sva se, da bom jaz njegov dirkalnik vzdrževal in pripravljal na dirke. V zameno sem lahko nato ta dirkalnik vozil na gorsko hitrostnih dirkah. Ko se je naslednje leto ustanovil nov pokal, sem že vozil Volkswagna Pola v reliju. Po dveh letih sem ponovno presedlal na dirkalnik znamke Peugeot in vse od leta 2004 dalje dirkam s podporo Peugeot Slovenija.«
Morda je iluzorno pričakovati, da bo imela Slovenija kdaj svojega predstavnika v Formuli 1, kjer so finančni vložki izredno veliki. Toda ali se morda lahko pri dirkanju vseeno vpišemo na svetovni zemljevid in postavimo ob bok svetovnim velesilam z močno avtomobilsko industrijo?
»Za preboj v evropski in svetovni vrh je potrebno ogromno odrekanja, popolnega posvečanja temu športu in finančnih sredstev. Z Enejem Ložarjem sva leta 2011 postala evropska prvaka v razredu dirkalnikov na sprednji pogon, prav tako zmagujemo na različnih tujih prvenstvih. Letos sva na dirki v Monte Carlu, ki je štela za svetovno prvenstvo, na hitrostnih preizkušnjah dosegala čase od tretjega mesta navzgor, dokler nisva zaradi tehničnih težav na žalost odstopila. S pravo podporo in seveda pristopom ima tudi slovenski dirkač lahko vse, kar je potrebno za preboj v svetovni vrh. Vendar pa to vsekakor ni lahka naloga. Ključna pri takšnem podvigu so predvsem finančna sredstva, ki jih tak projekt terja, podpora dobre ekipe in pa seveda koliko je posameznik pripravljen vložiti vase in v to, kar si resnično želi. To slednje je dostikrat še veliko bolj pomembno, a gre s prej navedenim z roko v roki.«
»Zagotovo lahko obljubim vožnjo polno adrenalina. Tisti, ki so vožnjo na mojem sovozniškem sedežu že doživeli, so iz dirkalnika vedno izstopali navdušeni in z nasmehom na obrazu. Za zmagovalca nagradne igre bo to zagotovo nepozabna izkušnja in tudi sam se tega že veselim.«
Kje pa bo vožnja z nagrajencem potekala in kakšne hitrosti lahko pričakuje nagrajenec?
»Imamo tri potencialne lokacije, kjer običajno opravljamo testiranja, in ki dobro ponazarjajo dele hitrostnih preizkušenj, kot jih vozimo na relijih. Maksimalne hitrosti na teh cestah se bodo gibale med 150 in 160 kilometri na uro, tako da bo vsekakor zanimivo.«
Kako pa si sploh spoznal ALTO?
»Že pred leti sem svoje prihranke vložil v vzajemne sklade ALTE. Z mojim investicijskim svetovalcem Janezom Srebotom sva se dostikrat pogovarjala ne le o naložbah, ampak tudi o dirkah. Letos se mi je ponudila prilika za nastop na reliju za svetovno prvenstvo, pred odhodom pa sem želel poleg Peugeot Slovenija in ostalih imeti še kakšnega eminentnega pokrovitelja. Janeza sem tako vprašal, ali bi bili v ALTI morda pripravljeni na sodelovanje in ena stvar je hitro vodila k drugi, za kar sem hvaležen. Tako danes v ALTI skrbijo za moje prihranke, obenem pa je ALTA tudi moj sponzor.«
Koliko časa pa si že naš vlagatelj in za kaj varčuješ?
»Kmalu bo minilo 10 let. Varčujem pa predvsem za svojo prihodnost. Nekaj sem pred leti vložil v nakup stanovanja, preostanek pa v sklade, saj sem si želel zagotoviti tudi finančno stabilnost.«
Ti je morda šport pomagal tudi pri varčevanju. Kot si dejal, si se celo otroštvo podrejal dolgoročnemu cilju, ki si ga želel uresničiti.
»Na splošno mi je šport v življenju dal zelo veliko. Predvsem me je naučil, da nikoli ne smeš obupati. Sam sem imel izkušnjo, da sem v sklade vložil le nekaj mesecev pred začetkom finančne krize, ko so se tečaji na borzah krepko znižali. Toda s svojo naložbo sem vztrajal, borze pa so se nato popravile. Danes vidim, da je podobno kot pri športu tudi pri varčevanju potrebna disciplina, odločitev, da z naložbo vztrajam, pa se je izkazala za več kot pravilno.«
