Kaj imajo skupnega smučarski skakalci Primož Peterka, Peter Prevc, Jurij Tepeš in Robert Kranjec, gledališka predstava Pavla nad prepadom in alpinist, plezalec, himalajec in publicist Viki Grošelj? Zakopane, mondeno poljsko zimsko središče ob vznožju Visokih Tater na meji s Slovaško, kjer vsako leto priredijo tekmo najvišjega ranga v smučarskih skokih in kjer je Peterka pred dvajsetimi leti prvič v skakalni karieri zmagal na veliki tekmi. Kot golobradi mladenič je šokiral svetovno srenjo, zmagal na tekmi svetovnega pokal in potem leta 1998 to ponovil. Prevc je v Zakopanah leta 2013 in 2014 dvakrat zmagal kot član slovenske ekipe, drugi pa je bil v tekmi posameznikov leta 2014 in letos januarja na skakalnici Wielka Krokiew tretji. Dve ekipni zmagi, takrat kot Peter, imata tudi Tepeš in Kranjec. Zakopane so tudi zibelka poljskega gorništva in vrhunskega alpinizma, ki je v svetovnem vrhu. Prvo odpravo v Himalajo so organizirali že davnega leta 1937.
Plezalec tudi režiser
Pred dnevi je pod Tatrami na letošnjem dvanajstem mednarodnem festivalu Srečanja z gorniškim filmom pod okriljem Mednarodne zveze gorniškega filma s predstavo Pavla nad prepadom gostovalo Slovensko mladinsko gledališče (SMG), gost pa je bil tudi alpinistični guru Grošelj. Posebna pozornost festivala, enega najuglednejših tovrstnih na svetu, je bila letos posvečena prav slovenskemu alpinizmu. Na predstavitvi knjige Alpski bojevniki priznane kanadske avtorice Bernardette McDonald, ki je v celoti posvečena slovenskemu alpinizmu, je svojo zgodbo povedal Viki Grošelj, gost festivala je bil tudi Vikijev prijatelj, kot plezalec in snemalec udeležen v številnih slovenskih himalajskih odpravah, Dalmatinec Stipe Božić. Knjiga je nedavno izšla tudi v poljskem jeziku, v teh dneh bo prevedena še v hrvaščino. Zanimivo je, da igralska zasedba v Pavli nad prepadom izvrstno pleza: Uroš Kaurin, Primož Bezjak, Damjana Černe, Katarina Stegnar, Klara Kastelec, Boris Kos in Blaž Šef so pravi mojstri stene.
»Tudi v tujini bi težko našel igralce, ki bi zmogli odigrati to, kar so moji v predstavi Pavla nad prepadom,« pravi režiser Matjaž Pograjc, tudi sam veliki ljubitelj plezanja. Nad predstavo pa je bil znova (videl jo je že v Ljubljani) očaran in nad fizično pripravljenostjo igralcev, zlasti Bezjaka in Stegnarjeve, navdušen tudi Grošelj, ki pravi, da je alpinizem zanj žlahtna zmes pustolovščine, športa in kulture. Pograjc sicer stalno in redno domuje v SMG od leta 1993.
Predstavo
bi zdaj vsi
Mimogrede: Matjaž je poročen z Blažko Müller Pograjc, novinarko, hispanistko in luzitanistko, ki je tudi prevajalka, lektorica za portugalski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani, plesalka, igralka in televizijska voditeljica. Skupni so jima svetovno znan in priznan igralsko-plesni Betontanc, katerega ustanovitelj, plesalec in koreograf je Matjaž, in tudi šport ter trije otroci. In kajpak ljubezen, ki prešteva skoraj tri desetletja.
Skrivnostno hrepenenje, ki neustavljivo vleče v praznino, kjer bivata le neskončna prostranost in svetloba, je imela rada tudi tragična figura slovenske polpretekle zgodovine Pavla Jesih –, enako kakor film, ki se mu je kot filmska podjetnica in lastnica kinematografov posvetila poklicno. V svojem času je bila ena najboljših plezalk na svetu. Tako sta se v njej na nepričakovan način prepletli obe ljubezni, ki družita tudi obiskovalce festivala gorniškega filma: gore in kinematografija.
Navdihujoča zgodba o pionirki slovenskega alpinizma, ki je nastala po besedilu Andreja E. Skubica, v tem pogledu tako rekoč ne bi mogla najti idealnejšega okolja – in občinstvo v popolnoma razprodani dvorani Teatra Witkacy v Zakopanah je bilo navdušeno. Zelo pisani mednarodni publiki v prepolni dvorani so bili na voljo nadnapisi v poljskem in angleškem jeziku, tako da ni bilo težav z razumevanjem. »Po predstavi so številni alpinistični kolegi izrazili željo, da bi predstava kdaj gostovala tudi pri njih, v Kanadi, ZDA, Angliji, na Hrvaškem... Verjamem, da se bo kaj od tega tudi uresničilo,« pravi Viki Grošelj. Sam je imel na festivalu enourni pogovor, bogato dokumentiran s slikovnim gradivom na velikem platnu, moderiral in vodil ga je znani poljski alpinist in himalajec Janusz Maier, ki je znova osvetlil nekatere dogodke iz veličastne slovenske alpinistične zgodovine. Grošelj in Maier sta se strinjala, da smo v devetdesetih Slovenci in Poljaki krojili svetovni himalajski vrh.
| Začelo se je z Balbino Battelino Baranovič Ustanoviteljica SMG je Balbina Battelino Baranovič, lanska sezona je bila šestdeseta. Sprva je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, kjer je bila tudi rojena, nato je bila v prvi povojni generaciji slušateljev učenka legendarnega Branka Gavelle. Diplomirala je leta 1951, že med študijem so jo pomembno usmerjali tudi pogovori z Josipom Vidmarjem, Bojanom Stupico, Francetom Koblarjem, Filipom Kumbatovičem. In kajpak z Gavello, pri katerem je bila asistentka na akademiji in v Drami. 1955. je oživila Viteško dvorano Križank kot prizorišče Eksperimentalnega gledališča. Močne podpornike za ustanovitev Mladinskega gledališča je imela v dr. Bratku Kreftu, prof. Zvonetu Miklaviču in Franu Vatovcu, pozneje ji je stal ob strani prof. Franček Bohanec. »Prav Miklaviču, takratnemu načelniku za kulturo Ljubljane, je prvemu padlo na pamet, da Slovenija nima mladinskega gledališča, in predlagal je, naj za majsko konferenco jugoslovanskih mest leta 1956 pripravim predstavo za mladino, mesto Ljubljana pa je v zameno nabavilo reflektorje, ki jih je potrebovalo tudi takratno Eksperimentalno gledališče,« se je spominjala v enem od zadnjih intervjujev. Zgodba z Mladinskim gledališčem se je za Balbino končala leta 1965. Partija se je vedno bolj vtikala v njeno delo, predvsem v repertoar in izvedbo predstav, bila je namreč tudi režiserka. Z Eksperimentalnim gledališčem je sodelovanje trajalo še dve leti, do točke, ko so mu ukinili finančno podporo. Balbina je dobila Fordovo štipendijo, ki ji je omogočila bivanje in izpopolnjevanje v Ameriki, odšla je prek luže. Režiserka, umetniška voditeljica in gledališka pedagoginja Balbina Battelino Baranovič je v 94. letu starosti umrla septembra lani. |
