Maja
Draga Maja!
Kar dvignilo me je s stola, tako sem poskočila v odobravanju tega, da NE narediš splava in otroka obdržiš. Tako zrelo pismo si mi napisala, da sem pozabila, da si stara komaj 17 let!
Nato sem premišljevala. Kdo sem bila jaz pri 17? Niti približno nisem bila tako zrela kot ti, bila pa sem bolje poučena o teh stvareh. In sem se pazila. Absolutno stojim za tem, da otroka obdržiš, ker tako čutiš, ker sta oba sprejela takšno odločitev, ker si odgovorna in očitno dovolj zrela. Tvoja starša, ki ti želita vse najboljše, pač nista najbolje opravila svoje dolžnosti. Ko bi ti morala razložiti, kako se lahko zavaruješ pred nezaželeno nosečnostjo, očitno tega nista naredila. Tako, da bi se znala paziti, da bi se znala prej odgovorno obnašati do svojega življenja in svojih sanj! Zdaj je tu otrok, ti ga čutiš, oba si ga želita. Celo od svojih sanj si se pripravljena posloviti. Pa se ti ni treba. Starši verjetno pritiskajo, ker si res mladoletna. Vendar sem skoraj prepričana, da bodo popustili, če ne prej, pa takrat, ko se bo otrok rodil. Lahko ti pomagajo, da dokončaš šolo. Veliko jih poznam, ki so študirale na fakulteti z dojenčki v naročju. Mogoče je trajalo malo več časa, a bile so uspešne. Mlade mamice pa zmorete veliko, ker ste sveže, polne življenja. Če slučajno ostaneta brez starševske podpore, pa tudi ne bo konec sveta. Tvoj fant dela, bo pa on dvojno pomagal. V vsakem primeru se morata nasloniti drug na drugega in sprejeti starševstvo v celoti. Vsaka pomoč od strani bo samo darilo, za katero morata biti hvaležna. Vendar zaradi tega nikoli ne postanita sužnja nikomur in nikdar.
Tvoja mladost je lahko tvoja velika prednost. Iz nje črpaj moč, trmo, da vztrajaš v materinstvu in izpolnjevanju svojih sanj. Ne zavrzi sanj o šolanju. Vse lahko dosežeš, kar si si zamislila.
Dobro je, da toliko premišljuješ. Vedi, da življenje ni pravljica. Zato se mi zdi najbolj pomembno, da preveriš svoj odnos s svojim fantom. Koliko skupnega imata? Katere skupne interese? Kako gledata na družino, kaj se vama zdi najpomembnejše v življenju? Kajti pri 17 človek težko prepozna sebe, kaj šele koga drugega. Čeprav se zavedaš pomembnosti zaupanja, pa vseeno mislim, da pravega preizkusa tega še nista doživela. Tudi ne živita skupaj, kar pomeni, da se vama še ni treba prilagajati. Verjamem, da mu družina veliko pomeni, da potrebuje varnost. Ali te bo znal razumeti, ker si želiš dokončati šolo? V tem smislu razumem tudi skrb tvojih staršev, njihovih pomislekov ne gre kar zavreči. Zato se v miru pogovori tudi z njimi. Prosi jih za razumevanje in podporo. Če ti jo bodo odrekli, jim ne zameri. Pravico imajo do svojega mnenja, kot imaš ti pravico do svojega. Strahovi, da ne bi zmogla, so odveč. Dober premislek, kako boš doživljala svoje lastno starševstvo, pa je dobrodošel. In, kaj takega je rekel tvoj fant, da si se pomirila in začela verjeti, da zmoreš biti mama? Ker se včasih v silnih čustvih preveč naslonimo na koga in potem ves čas pričakujemo od njega, da bo tu samo za nas! Bi imela otroka tudi, če bi te fant zapustil? Ne boš se igrala družine, živela jo boš! Sicer pa imam dober občutek za vaju. Spomnim se svojih občutkov, ko so se moji otroci zapletli v kakšno zvezo. Vedno sem sprejela njihove partnerice, brez pripomb. Če dobro premislim, pa sem globoko v sebi vedela, kdaj bo šlo in kdaj ne. Kar ne pomeni, da mi katera ni bila všeč, vse so bile izjemne deklice. Imeti otroka ali ne, je najprej tvoja odločitev, potem vajina, starši lahko samo svetujemo, če se nas vpraša. Pravzaprav je lepo, da si tako pogumna! Da spoštuješ svetost življenja. In je lepo, da se posvetuješ! Da ne pozabiš nase!
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
