Tiskane izdaje
Kakšna so pričakovanja pred prvenstvom?
Vedno je nehvaležno napovedovati, a ne dvomim, da se bodo borili in se pokazali v dobri luči. Če bodo igrali kolektivno in agresivno, jim uspeh ne uide.
Koliko ste vi kot generalni sekretar v stiku s fanti, kaj veste o vzdušju v reprezentanci?
Ves čas smo na zvezi, če so težave, se slišimo in jih skušamo rešiti.
Kako fantje gledajo na vas? Kot na legendo, funkcionarja ali enega izmed njih?
Nisem legenda, niti klasični funkcionar. Verjetno ne gledajo name kot na enega izmed njih, ker nisem v ekipi, upam pa, da name gledajo kot na nekoga, ki jim lahko pomaga z nasveti.
Kaj jim svetujete?
To so sami profesionalci, ki služijo velike denarje in igrajo v dobrih klubih, ne potrebujejo veliko nasvetov. Lahko pa jim kaj povem iz lastnih izkušenj, dam kak nasvet za prvo tekmo, ko bodo živčni in bodo čutili pritisk gledalcev, navijačev, družine, prijateljev...
Kaj je vaš najlepši spomin na čase z reprezentanco?
Druženje s fanti, središče ekipe smo bili fantje, ki smo skupaj igrali že v mladinskih in članskih selekcijah, poznali smo se od malih nog.
In najbolj grenak?
Nekaj porazov je bilo grenkih, največji je ta, da nikoli nismo prišli v neposredni boj za medalje.
Delali ste z velikimi trenerskimi imeni, kaj naredi dobrega trenerja? Kako ocenjujete dosedanje slovenske reprezentančne trenerje?
Mora si zastaviti pravila in se jih držati ter prepričati igralce, da verjamejo v to. Jure Zdovc to dela odlično, je eden redkih, če ne edini, ki ima značaj, ki postavi pravila, ki se jih morajo držati. Verjetno je tako, ker je bil tudi sam igralec. Veliko naših trenerjev se je skušalo prilagajati in iskati bližnjice, a bližnjic ni.
Kaj pa trenerji v NBA?
Imajo drugačen način razmišljanja in drugačen stil igre, ker imajo tudi drugačne igralce. Jaz sem se navadil na ameriški sistem. Pri nas je ena tekma na teden in potem se o tem govori, tam pa je tekma vsak drugi dan in ni časa za razmišljanje. Na koncu samo igraš najboljšo košarko, kar jo lahko.
Bili ste kapetan reprezentance, kaj je tisto, kar naredi dobrega kapetana?
Ni nujno, da je kapetan najboljši, najmočnejši ali najstarejši igralec, to je pač zakon skupine, ki izbere vodjo kot volkovi ali opice. Kapetan skrbi za red, mora biti odgovoren. Ko vse teče, so vsi zadovoljni, ko ne gre, pa je on vez med igralci in trenerjem. Jaz nisem čutil pritiska kot kapetan, bil sem v skupini fantov, s katerimi smo se res razumeli.
Kako se spominjate časov iz ZDA? Je zdaj bratoma Dragić in Anžetu Kopitarju laže kot vam?
Morda, ker ko sem šel jaz, še ni bilo toliko Evropejcev, zdaj pa je že več kot tretjina tujcev. To je pač Amerika, veliko te bodo plačali, ampak bodo tudi veliko pričakovali od tebe. Na tebi je, kako boš ta pritisk pozitivno izkoristil.
Kako se spominjate zvezdništva v ZDA?
Ne maram zvezdništva. To, da imaš toliko denarja, nič ne šteje in to tudi hitro ugotoviš. Živiš v najbolj elitni četrti in misliš, da si zaslužil ogromno denarja s košarko, zraven tebe pa živi milijarder, ki ima naftna polja ali pa prihaja iz farmacevtske industrije. Sploh ne veš, da je milijarder, ker je tako običajen. Ne moreš biti vzvišen, če so zraven tebe ljudje, ki imajo stokrat več denarja in življenjskih izkušenj in so čisto običajni.
Ste spoznali kake zvezdnike? Anže Kopitar je na primer prijatelj z Matthewom Perryjem.
Tam, kjer sem igral, ni bilo zvezdnikov, pa tudi nisem se trudil, da bi jih spoznal. Manj jih poznaš in manj publicitete imaš, bolje je. Nisem hotel biti na televiziji in v časopisih, raje imam svoj mir v krogu družine in prijateljev.
S katerimi športi se zdaj ukvarjate? Vem, da smučate, kar najbrž pri tej višini ni najlaže.
Smučam tako, da pridem dol in še nič se mi ni zgodilo (smeh).
Kje dobite smučarske čevlje?
Našel sem jih v Ameriki, sem se moral kar potruditi, da jih najdem, to so največji smučarski čevlji, kar jih delajo (smeh).
Pa poleti, ko ni smučanja?
Igram mali nogomet s prijatelji, tečem in kolesarim.
Katere športe radi gledate?
Nogomet in tenis. Še raje kot košarko.
Za koga navijate?
Pri tenisu seveda za enega in edinega Đokovića, pri nogometu pa ne navijam, pač rad gledam dober nogomet. Tudi pri nas se dviguje raven klubskega nogometa.
Kot generalnemu sekretarju Košarkarske zveze Slovenije vam verjetno ni vseeno, da klubski nogomet tako napreduje, košarka pa je v zatonu?
Trenutno je res tako, s prihodom novih ljudi v Olimpijo, z Mariborom v Ligi prvakov, tudi v Celju, Domžalah in Gorici so začeli vlagati v nogomet. Tudi mi bomo skušali prebuditi košarkarsko klubsko sceno v Sloveniji, nekaj že delamo, imamo načrte.
Kdo je trenutno najboljši košarkar na svetu?
LeBron James in Kevin Durant.
Kaj pa najboljši športnik?
Individualno morda Novak Đoković ali pa v boksu Floyd Mayweather, ekipno pa je teže reči. Kdo je boljši, Messi in Ronaldo ali Durant in James? Vsak je v svojem športu na najvišjem nivoju.
O športnikih vsi mislimo, da v prostem času najraje igrajo računalniške igrice. Je to resnica ali stereotip?
Jaz sploh nisem igral igric, to delajo nove generacije, vse se je začelo s facebookom in twitterjem. Mi smo imeli samo telefone, pa še to ne pametnih, če si se hotel zabavati, si moral biti skupaj, zato smo se veliko več družili kot današnje generacije.
In veliko žurali?
Hja, tudi tega je bilo veliko. To je čar reprezentance, da s prijatelji narediš kakšno pi***rijo.
Tokratno himno za košarkarje je prispevala zasedba Big Foot Mama. Kako športniki gledate na to, se poistovetite s himnami?
Morali bi vprašati njih, ker so na igrišču. Himna mora biti takšna, da gre v uho, ko jo prvič slišiš, drugič pa jo že poješ. Upam, da bodo novo himno navijači sprejeli.
Je vas kdaj motivirala glasba? Vsi poznamo Zavčevo I Gotta Feeling.
Odvisno od sezone, če je bila kaka skladba priljubljena, smo jo vsi peli.
Katero? Angleško, slovensko?
Ne spomnim se naslovov. V reprezentanci smo bili bolj za jugo sceno, ameriške so prišle na vrsto vsakih deset let (smeh).
Greste radi v kino ali na koncert?
Raje grem v kino ali pa na predstavo. Zdaj smo gledali Mammo mio v Križankah in je zabavna.
Vas je v zadnjem času navdušila kaka knjiga?
V zadnjem času bolj malo berem, ker imam doma štiri otroke. Zvečer berem njim in zraven zaspim in potem me zbujajo, da preberem do konca (smeh).
