Odpustili so jih vpričo študentov

Nekaterim od 12 profesorjev Univerze na Primorskem so odpoved pogodbe vročili v predavalnici pred študenti.

Objavljeno
04. oktober 2016 00.32
jer/Dusan Marusic
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Koper – »Česa podobnega v svoji štiridesetletni profesorski karieri nisem doživel. To se dogaja v Turčiji. Ampak tam je na oblasti Erdoğan. Ali je naš rektor Erdoğan? Se bojim, da je,« je bil včeraj oster akademik Jože Pirjevec zaradi prekinitve pogodbe zaradi »nesposobnosti«.

Jože Pirjevec je bil do desete ure predstojnik za zgodovino na koprski fakulteti za humanistične študije. »Ne vem, kako si rektor lahko dovoli takšno omalovaževalno oznako in stališče, ki ga nihče ne namerava sprejeti in bomo proti njemu ustrezno nastopili,« je dejal Pirjevec, ki so ga izbrisali iz didaktičnega dela in študijskega programa, ki ga je pripravil.

Prorektor Rok Strašek je na poznejši tiskovni konferenci vodstva UP pojasnil, da so se organi Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) odločili univerzo zapustiti novembra lani, po neuspešni kandidaturi njihovega kandidata (direktorja ZRS) Rada Pišota za rektorja, senat UP je odhod članice (ki je precedens v slovenskem akademskem okolju) sprejel. Že takrat je tudi sklenil, da zaradi kolizije interesov in konkurenčne prepovedi odhajajoči delavci ZRS ne morejo hkrati imeti sklenjenih pogodb na novem zavodu in na UP. Univerza je vsem zaposlenim ZRS ponudila možnost, da še naprej ostanejo zaposleni na UP. Takšno možnost je sprejela tretjina zaposlenih ZRS. Vsem drugim so ponudili možnost, da bi najprej v prehodnem obdobju eno leto še ostali vpeti v pedagoški proces univerze, pozneje (po ustanovitvi novega zavoda, katerega postopek poteka), pa bi s koprsko univerzo sodelovali po avtorskih ali podjemnih pogodbah. »Obe ponujeni možnosti so najprej sprejeli, nato pa zavrnili. Odhajajoči zaposleni z ZRS niso bili vključeni v načrt izvedbe študijskih programov za novo študijsko leto 2016/17, saj ni bilo mogoče sprejeti tveganja, da bi se formalna oddelitev ZRS od UP zgodila med študijskim letom,« je pojasnil prorektor.

Dvanajstim redno zaposlenim so zato ponudili prekinitev stare pogodbe, vendar so jim hkrati omogočili zaposlitev za raziskovalno delo, in to v enakem obsegu, kot je bilo prej skupaj s pedagoškim obsegom dela, za enak akreditacijski naziv. »Takšna praksa je na vseh štirih slovenskih univerzah. Člani ZRS so hoteli ohraniti pedagoško zaposlitev na UP, raziskovalno delo pa prenesti zunaj UP. Takšne prakse v Sloveniji ni. Če katera univerza potrebuje poseben profesorski profil, z določenimi kompetencami, ga angažira z avtorsko ali podjemno pogodbo,« je pojasnil Strašek.

»Oškodovani so študenti«

Rektor Dragan Marušič pojasnjuje, da je taka praksa zakonita. Tudi želja zaposlenih, da bi pedagoško delali na eni univerzi, raziskovalne programe pa prenesli na ločen zavod, ni v neskladju z zakonom, vendar se koprski univerzi očitno ne zdi (finančno) primerna. Rektor je zanikal, da bi na rektoratu UP zavlačevali pri postopkih ustanavljanja novega ZRS in da so že sredi septembra izpolnili vse obveznosti, ki jih je zahtevalo ministrstvo za izobraževanje.

Profesorica Nadja Plazar je dejala, da slovenska zakonodaja očitno nima pravnih sredstev, ki bi preprečila takšno odločanje rektorja. Študent zgodovine Žan Miha Šulek je dejal: »Ostali smo brez najboljših profesorjev, takih, ki so nas največ naučili in bili tudi po človeški plati izjemen vzor. Zato smo glavni oškodovanci mi.«