VRHNIKA – Potem ko smo po osmih dneh končno dobili podatke o onesnaženju voda v okolici kemične tovarne Kemis in so že ti pokazali, da je šlo za največjo okoljsko katastrofo vseh časov v Sloveniji, so šele deveti dan po požaru, Agencija RS za okolje (Arso), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in direkcija za vode posredovali še zelo težko pričakovane podatke o analizi tal oziroma zemlje. Vendar bi težko rekli, da gre za podrobno analizo tal, saj so podatki še zelo nepopolni, analize vrtnin, krme in kmetijskih proizvodov ter dioksinov in furanov v zemlji pa še potekajo.
Otroci naj ne jedo zemlje
Kot je na tiskovni konferenci zatrdil Peter Otorepec z NIJZ, je analiza zemljin pokazala dobre rezultate: »Tla so primerna za pridelavo hrane, glede uporabe obstoječih vrtnin pa bo treba počakati na analize uprave za varno hrano. Težavni sta predvsem njivi v bližini Kemisa, preostali rezultati pa so v skladu z uredbo za tla. Drugje na Vrhniki, kjer smo jemali vzorce, so tla primerna za pridelavo hrane,« je povedal in zagotovil, da je varna tudi voda iz pipe.
Na NIJZ svetujejo ljudem, naj vse kmetijske pridelke, ki se jim zdijo sumljivi, ker so na njih morda saje ali drugi ostanki gorenja, nemudoma zavržejo. Kako pa je z varnostjo otrok, ki se zadržujejo zunaj? Otorepec je ocenil, da se lahko igrajo zunaj, hodijo po travi in zemlji, da pa je treba preprečiti, da bi otroci rili s prsti po zemlji, nato pa to nesli v usta, dokler ne bodo znane dodatne analize o prisotnosti dioksinov in furanov. »Akutnih težav v takšnem primeru sicer ni, posledice pa bi bile, če bi na ta način več let vnašal te snovi v telo.«
Strokovnjaki z Arsa so pojasnili, da v Kemisu niso skladiščili radioaktivnih snovi, kot so nedavno namigovali nekateri člani civilne družbe, o tem, kako to, da so med snovmi v Tojnici našli tudi že od leta 2002 prepovedani atrazin, pa je direktor Arsa Joško Knez povedal, da očitno obstaja črni trg za ta pesticid, v Kemisu so ga le zbirali oziroma skladiščili.
Preventivna evakuacija?
Dolgo in težko pričakovana analiza tal vsekakor ne bo pomirila prebivalcev, saj po drugi strani od povsod prihajajo opozorila, da gre za največjo okoljsko katastrofo pri nas. Ne nazadnje je to včeraj po seji vlade potrdila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in požar v Kemisu ocenila za dogodek izrednega obsega, kakršnega v Sloveniji še nismo imeli. Tudi predsednik vlade Miro Cerar je izjavil, da vlada ugotavlja odgovornost za požar in da ljudje po njem niso dobili dovolj informacij o dogajanju, in to se v prihodnje ne sme več zgoditi.
Pomenljiva so tudi sporočila okoljevarstvenikov, ki opozarjajo, da so gorele izjemno strupene snovi, ki ob gorenju povzročijo pravi koktajl plinov in strupov, za zdravje še bolj nevarni pa so lahko dioksini, ki nastanejo pri gorenju plastike. Dioksini so med najbolj rakotvornimi snovmi, posledice vdihavanja na naše zdravje se lahko pokažejo šele čez mnogo let. Ker je bilo pri gorenju skladišča prisotne ogromno te snovi, je mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar še pred opravljeno analizo opozarjal, da so službe, pristojne za skrb za zdravje ljudi, odpovedale in da bi bilo preventivno bolje ljudi evakuirati.
Še vedno torej nihče natančno ne ve, kaj vse je gorelo v Kemisu, saj še vedno velja nekaj dni po dogodku izrečena trditev direktorja Emila Nanuta, da so podatki zgoreli skupaj z računalniki.
REŠEVANJE ZASTRUPLJENEGA RACMANA Požar v Kemisu je povzročil izjemno hudo okoljsko katastrofo, saj je poleg še ne dobro raziskanih strupenih izpustov pomoril tudi vse živo v potoku Tojnica. Smo pa novinarji na terenu ob vsaki tragediji priča tudi lepim zgodbam in požrtvovalnim posameznikom, ki s svojimi dejanji vendarle kažejo, da obstaja še upanje za ta naš ponoreli svet. Tako je naš novinar Tomica Šuljić, ko je drugo jutro po požaru prišel do pogorišča, na bregu Tojnice zagledal povsem negibnega in s kemikalijami zamazanega racmana. Ubogo žival je poslikal, fotografijo objavil na facebooku in se nato posvetil raziskovanju posledic požara. Objava fotografije je povzročila pravi plaz objav in delitev, pa ne samo to, med prvimi se je odzval piarovec koncertov Bojan Rojko in šel takoj v akcijo. Po družabnem omrežju je od našega novinarja dobil natančne koordinate, kje je racman, nato pa prek društev Lajka in DOPPS poizvedoval, kaj naj naredi z ubogo ptico, ki je očitno umirala na bregu potoka. In kaj je Rojka spodbudilo, da je pustil vse drugo in se lotil reševanja ene navadne race? »Bilo je povsem impulzivno. Zagledal sem fotografijo uboge in čisto črne ptice, ob tem sem se spomnil na podobe mrtvih živali v velikih svetovnih okoljskih katastrofah. Bil je že drugi dan po požaru in sem si rekel, da bom poskusil kaj storiti.« Na DOPPS so ga usmerili na gasilce PGD Vrhnika, ti pa so se takoj odzvali in odšli po žival. Pri tem so našli še eno, obe pripadata vrsti race mlakarice, in ju zasilno oskrbeli. Medtem je Bojan Rojko klicaril po Sloveniji in odkrival, kako zapletene reševalne akcije se je lotil in kako nepripravljena je naša država na takšne katastrofe. »Šest ur sem visel na telefonu, pa ne samo jaz, tudi na DOPPS so eno uro poizvedovali po uradnem protokolu v takem primeru. Končno smo izvedeli, da moramo racmana odpeljati na veterinarsko kliniko v Ljubljani. To smo storili in tam so več dni skrbeli za njiju, predvsem so ju morali očistiti. Eden je zaradi posledic onesnaženja žal poginil, drugega pa so odpeljali v azilni dom na Muti.« Enega racmana smo tako rešili in Bojan bi pri tem izrecno rad pohvalil gasilce PGD Vrhnika, saj so po prijavi na 112 brez pomisleka odšli na lokacijo, oba ujeli in ju še nekaj ur gostili, pa tudi veterinarsko kliniko. »Jaz imam bolj malo pri tem, saj sem do ptic lahko prišel šele po šestih urah klicev in organiziranja,« je skromen. |
