Skrivni grob Ane Frank

Doletela jo je usoda, ki je pokončala več kot 70.000 ljudi v zloglasnem taborišču Bergen-Belsen na severu Nemčije med letoma 1941 in 1945, svoje doživljanje druge svetovne vojne in srhljivo skrivanje pred gestapom na podstrešju hiše v Amsterdamu pa je popisala v znamenitem dnevniku.

Njeni posmrtni ostanki naj bi ležali v množičnem grobišču, ki so ga pomagali odkriti preživeli taboriščniki; eden od teh naj bi vnuku Jana Verschura, člana nizozemskega uporniškega gibanja, pokazal, kje leži njegov ded, ob njem pa naj bi bili pokopani tudi Ana Frank in njena starejša sestra Margot, za obe je bil usoden tifus. Akcijo iskanja grobišča je vodil Paul Verschure, Janov vnuk, v sodelovanju z nizozemskimi raziskovalci, do razodetja pa so mu pomagali tisti, ki so preživeli grozovito kalvarijo holokavsta. Zaupali so mu zemljevid, ki so ga izdelali sami, in na njem označili poslednja počivališča nekaterih, tako tudi njegovega deda, ob katerem naj bi ležali tudi Ana in Margot.

Dekleti in številni drugi naj bi ležali v enem tamkajšnjih največjih grobišč, skupaj z več kot deset tisoč drugimi žrtvami, a kot kaže, je na koncu nekdanje glavne ceste, ki je vodila v brutalni Bergen-Belsen, še eno, pod zdajšnjim poljem. Zaradi judovske veroizpovedi, ki prepoveduje izkopavanje, bodo posmrtni ostanki ostali pod zemljo. Uradne identifikacije ne bo.