Železničarje je razburila takrat še načrtovana reforma SNFC, ki jo je francoski senat potrdil sredi junija in s katero želi vlada Emmanuela Macrona liberalizirati železniški promet in med drugim za nove zaposlitve ukiniti ugoden status železničarjev. Sindikati so v odgovor izvedli trimesečni val stavk, v okviru katerega so do konca junija izmenoma dva dneva stavkali in tri dni delali.
Ker jih v času stavke družba ni plačevala, je prihranila 140 milijonov evrov, a je hkrati prodala tudi bistveno manj vozovnic in morala med drugim izplačati odškodnine nekaterim potnikom. Skupni strošek stavke je tako presegel lanski čisti dobiček, ki je znašal 679 milijonov evrov.
Stavkajočim z zahtevami sicer ni uspelo, naleteli so tudi na večinsko neodobravanje s strani francoske javnosti. Tudi število stavkajočih se je z aprilskih 77 odstotkov do junija zmanjšalo na 13 odstotkov.
