Po slovesu od elite pozdrav Calcitu

Rzeszow – Državne prvakinje, odbojkarice Nove KBM Branik, si, kar zadeva prikazano v zadnjem kolu kvalifikacij za ligo prvakinj, res nimajo česa očitati. V obeh dvobojih z močno favoriziranim poljskim Rzeszowom, za katerega je bila krstna uvrstitev v skupinski del nujna, so osvojile po en niz in dokazale, da ekipa ima prihodnost.

Klubska politika v Mariboru je prava: ogrodje ekipe gradijo na doma vzgojenih igralkah, ki jih je vsako generacijo veliko, dodajo najbolj obetavne obraze iz drugih okolij, ki ob tem praviloma tudi študirajo ob Dravi, tujk je za vzorec. Predvsem pa zasedbo sestavljajo na dolgi rok, kadra ne spreminjajo, poleti so denimo ostali zgolj brez ene igralke, blokerke Saše Planinšec, ki si kruh zdaj služi v Nemčiji. Ekipa je uigrana, skupaj raste in napreduje.

Poljakinje, ki razpolagajo z višjim proračunom, večjim številom tujk, izkušenejšim kadrom in navsezadnje precej močnejšo ligo, varovank novega trenerja Sama Miklavca niso nadigrale. Še več: prizori izjemnega veselja ob vsaki osvojeni točki so potrjevali, da Rzeszow tekmice spoštuje. Slovenske prvakinje bodo morale pred nadaljevanjem domače in evropske sezone delati na večji stabilnosti igre in manj nihanjih. Predvsem v drugem nizu povratnega dvoboja na Poljskem, ko so bile gostiteljice zrele za poraz, so Štajerke zapravile prednost štirih točk in tekmicam dovolile, da so z nizom 7:0 potrdile napredovanje v skupinski del.

Treba pa je vendarle poudariti tudi, da so Štajerke vzele natanko toliko, kot so jim nasprotnice ponudile. Po vodstvu z 2:0 v nizih, ko se Branik niti teoretično ni mogel več prebiti med elito, je namreč sloviti trener Rzeszowa Lorenzo Micelli na klop potegnil belgijsko sprejemalko Helene Rousseaux, ki je bila pred tem kar 68-odstotno uspešna v napadu.

Na obeh tekmah je bila razred zase mlada 184 cm visoka koroška korektorka Iza Mlakar, ki bo jutri dopolnila šele 22 let, Rzeszowu pa je skupaj nasula kar 62 točk. V dolgi sezoni na štirih frontah bo levoroka ostrostrelka za trenerja še toliko bolj dragocena, se pa vsi v klubu zavedajo, da jo v vrstah Branika drži zgolj študij na mariborski medicinski fakulteti, ki ga vzorno opravlja. V klubu alternativo zanjo kalijo doma – to je 19-letna Maja Košenina, ki ima s 184 cm odlične nastavke, da se razvije v kakovostno korektorko.

Mariborčanke torej lige prvakinj v tej sezoni ne bodo videle, ne pomeni pa to še slovesa od Evrope. Enako kot odbojkarji AVH Volleyja bodo nadaljevale stopničko nižje, torej v pokalu CEV, v katerem bi utegnile biti konkurenčne, kar so navsezadnje dokazale v prejšnji sezoni, ko so v eni od dveh tekem osmine finala odpravile sloviti Galatasaray. Že pred tem jim je usoda na nasprotno stran mreže postavila velike tekmice z domačih parketov, igralke Calcita (tedaj še) Ljubljane, ki so jim v dveh dvobojih oddale zgolj en niz.

Usoda se je poigrala tudi letos in vnovič poskrbela za slovenski derbi v pokalu CEV, le da tokrat že v 1/16 finala. Če je bilo lani zmagovalke vnaprej težko napovedati, je letos drugače. Štajerke so v zmagovalnem ritmu, medtem ko se Kamničanke v prevetreni zasedbi in z do nedavnega poškodovano prvo podajalko Amando Peterson še ne najdejo. Res pa je, da je do prvega dvoboja še mesec dni. In res je tudi, da favoritinje ne zmagujejo vedno. To je v zadnjem kvalifikacijskem kolu pred ligo prvakinj dokazala bolgarska Marica iz Plovdiva, ki je po zlatem nizu senzacionalno izločila ruski Jenisej Krasnojarsk.