Kako lahko kmetje zmanjšajo tveganje, ki ga prinašajo ekstremne vremenske razmere? Odgovor na kmetiji Zlate misli v Jarenini je takšen: s pestrostjo pridelkov in izdelkov. Turinekovi so izbrali zares pestro pridelavo. Zasadili so jablane, poleg tega pa še od šest do osem vrst jagodičevja, tri vrste lupinarjev, 50 različnih vrst zelenjave, posejejo pa še osem ali devet različnih vrst žit. Tudi predelava je pestra: zmeljejo moko, pečejo kruh, poleg svežega sadja in zelenjave ponujajo tudi vloženo, izdelujejo marmelade, sokove, sirupe, kis, kompot, olje …
Pridelki, ki jih ni v trgovinah
Pestrost prinaša izzive. »Obvladati je treba veliko različnih znanj, orodij in tržnih poti,« pravi Matjaž Turinek. Izbira prodajnih kanalov je posebna, zagovarjajo pa predvsem različne oblike neposrednega sodelovanja med kmetom in njegovo stranko.
Prva oblika je partnersko kmetijstvo. Enkrat na teden dobavljajo strankam, predvsem v Mariboru, zabojčke z različnimi pridelki. Zabojčki so dveh vrst, zelenjavni in žitno-sadni. Vsebino zabojčkov spreminjajo, takšna pridelava in prodaja pa omogočata eno delovno mesto.
V Ljubljani ponujajo pridelke in izdelke prek skupine Nakupujmo skupaj. Pridružili so se jim pred nekaj leti, ko je bila posebej ugodna letina jabolk. Oblikovali pa so tudi lastno obliko prodaje, zakup letine. »To je nekakšna oblika množičnega financiranja, ljudje financirajo pridelek, ki ga še ni,« pojasnjuje Turinek. Stranka namreč plača za letino vnaprej, potem pa na kmetiji prevzema pridelke. S takšno obliko prodaje so ustvarili dolgotrajne, tudi prijateljske vezi med kmetijo in njenimi strankami.
Biodinamično kmetovanje
Kmetija ima certifikat za ekološko kmetovanje, pridobili pa so tudi certifikat mednarodne organizacije Demeter za biodinamično kmetovanje, ki je nadgradnja ekološkega. Za primerjavo: pri običajnem kmetovanju za predelavo uporabljajo vsaj tisoč različnih dodatkov, pri ekološkem okoli 30, pri biodinamičnem pa 12. Med drugim z biodinamičnimi pripravki krepijo vitalnost tal in rastlin.
Kmetija Zlate misli je vključena tudi v mednarodno omrežje prostovoljskih organizacij. Prek društva EkoPot sprejemajo prostovoljce in študente iz različnih držav. Najlažje je sodelovati s takšnimi, ki vedo, kaj se hočejo naučiti, ugotavlja Turinek.
Cilj kmetije je zagotoviti finančno trdnost, kar pomeni primerno plačo in dovolj sredstev za naložbe, zlasti za zaščito pred vremenskimi ujmami in za nakup mehanizacije. »Ko to dosežemo, ne bomo več širili kmetije.«
Potem se bodo še bolj posvečali kupcem. »Z njimi se želimo še bolj neposredno povezati in jih čim bolj približati kmetiji. Razložiti jim želimo, kaj delamo in zakaj delamo tako. Zgostiti želimo tisto, kar že imamo,« končuje Turinek.
