V Finančni upravi je bilo zgolj v letošnjih prvih sedmih mesecih kar 1986 primerov zasegov ponaredkov blaga, kar je daleč največ do zdaj.
Od januarja do konca julija 2014 je bilo zadržanih 295.580 kosov različnega ponarejenega blaga v ocenjeni vrednosti 18.924.304 evrov. Najpogosteje je šlo za baterije, ure, obeske, parfume, denarnice, očala in kape - ponaredke različnih blagovnih znamk.
Večina ponaredkov prispe v zabojnikih z ladjami v luko Koper in prek pošte, najpogosteje iz Kitajske, Hongkonga, Singapurja in Indije. Blago, ki prispe v koprsko pristanišče, je večinoma namenjeno prejemnikom v drugih državah EU (Slovaška, Češka, Madžarska, Hrvaška, Avstrija) ter v Črni gori, Srbiji in Bosni in Hercegovini, blago, ki je zadržano pri Izpostavi Pošta Ljubljana, pa je praviloma namenjeno prejemnikom (fizičnim osebam) v Sloveniji in je rezultat spletnih nakupov.
Finančna uprava lahko primeru suma, da so v pošiljki ponarejeni izdelki, začasno zadrži blago, za katero oceni, da se z njim utegnejo kratiti pravice intelektualne lastnine (blagovna znamka, model, patent, dodatni varstveni certifikat, geografska označba porekla, avtorska in njej sorodna pravica, zaščitena rastlinska vrsta). Nato obvesti prejemnika blaga in imetnika pravice intelektualne lastnine (nosilca blagovne znamke). Slednji skoraj vedno zahteva uničenje ponarejenega blaga, ki poteka na njegove stroške pod carinskim nadzorom.
Po podatkih Evropske komisije je bilo v letu 2013 v vsej EU 87 tisoč primerov začasnega zadržanja blaga (skoraj 36 milijonov kosov ponaredkov) v ocenjeni vrednosti prek 768 milijonov evrov.
