Knjiga tedna: Krvava žetev

V kriminalnih romanih Dashiella­ Hammetta so moški še pravi moški, ženske pa so fatalke z živo rdečimi ustnicami, v katere se sicer lahko zaljubiš, ne smeš pa jim zaupati. Hammett velja za očeta tako imenovanih trdih oziroma »hardboiled« krimičev, mož, ki je šund prevedel v književnost, ki je vzpostavil lik sodobnega urbanega detektiva, ki premalo spi, preveč pije, ne pozna strahu, je hladen cinik in vedno sam proti vsem.

Hkrati je tudi romantik, ki se ne more upreti skrivnostnim ženskam, kot se, kot pravi detektiv Op, lovski pes ne more upreti temu, da ne bi stekel v gozd, če tam zavoha lisico. Predvsem pa so Hammettovi detektivi obsedeni z delom in imajo glede morale čisto svoja pravila, zato so z eno nogo vedno na drugi strani zakona. Kot je dejal še en veliki avtor kriminalnih romanov Raymond Chandler, je Hammett izvlekel umor iz načičkane benečanske vaze ter ga vrgel na ulico, umor je vrnil ljudem, ki ga opravijo z razlogom, in ne zgolj iz dolgočasja.

Krvava žetev iz leta 1929 je njegov prvenec in je poleg Malteškega sokola eden najbolj znanih Hammettovih romanov. Ko umorijo še zadnjega poštenega prebivalca Personvilla, pride detektiv Op in temeljito očisti pokvarjeno mesto. To je knjiga o džinu, gangsterjih, revolveraših ter korupciji v času prohibicijske Amerike oziroma zgodba o korupciji kjerkoli. Princip je povsod enak – pokvarjeni in med seboj povezani ljudje na oblasti, ki podpirajo drug drugega.

Ali ima pošten mož med takšnimi morskimi psi sploh kakšno možnost? Kako jih eliminirati? Op meni, da grobo in z njihovimi lastnimi sredstvi, ampak takoj, ko glavni junak počisti mesto, mu postane jasno, da je zdaj zgolj spet pripravljeno za ponovni propad. Leta 2005 je newyorška revija Time uvrstila Krvavo žetev na listo stotih najboljših romanov v angleščini.

Hammett je dobro poznal svet, ki ga je opisoval v knjigah, delal je kot oglaševalec, detektiv, bil je alkoholik, kockar, ženskar. Njegovi romani so polni odličnih filmskih dialogov. V tridesetih letih je bil slaven in bogat, natakarjem je puščal velikanske napitnine, naokoli se je vozil z limuzinami, že čez pet let pa je ostal brez vsega, bolan in obubožan.

Pristal je v Hollywoodu kot scenarist ter bil kasneje, zaradi obtožb pred McCarthyjevo komisijo, celo zaprt. Do smrti leta 1960 je živel z zapleteno in nenavadno pisateljico, alkoholičarko ter notorično lažnivko Lillian Hellman; v filmu Freda Zinnemanna Julija jo je odlično upodobila Jane Fonda.

Hammettovi detektivi danes živijo naprej, predvsem v skandinavskih kriminalkah Henninga Mankella in Joja Nesba.